Domoljubje in čas odraščanja

V nekaterih intervjujih se je pojavila tudi razlika med izražanjem domoljubja v času adolescence in kasnejših obdobjih. V času odraščanja naj bi bilo to bolj intenzivno in viharno. Morda bi lahko to pojasnili s tem, da mladostniki potrebujejo nekoliko več vznemirljivih dražljajev iz okolja. Pa tudi z negotovostjo, ki je značilna za identitetno krizo v času adolescence. Mladostnik, ki zaznava, da se je v iskanju samega sebe (vsaj delno) 'našel' je verjetno tega zelo vesel, zato čuti željo, da bi svoj uspeh kazal čim bolj intenzivno (podobno opisuje svoje izražanje domoljubja intervjuvanec Anže).

V tem obdobju mladostniki tudi bolj preizkušajo meje in eksperimentiranje, morda je to značilno tudi pri preigravanju različnih identitet. V tem smislu so tudi nekateri mladi na domoljubni sceni zgolj občasni obiskovalci in preizkuševalci ene od identitetnih možnosti.

Nekateri izmed njih pa ostanejo dlje časa, tudi v obdobje postadolescence ali še dlje (na praznovanju dneva državnosti sem govorila z odraslim posameznikom, ki se je udeležil dogodka).

Domoljubno identiteto vidijo, kar jih bo spremljajo celo življenje, čeprav je ne bodo nikoli več navzven izražali tako intenzivno, kot so jo v času adolescence. Teorija govori tudi o drugi identitetni krizi v času postadolescence. Ta je tista, ki je plod odnosa mladega človeka do družbe

3.3.3.7.1 Domoljubne vrstniške skupine

Najstniki imajo potrebo po druženju z vrstniki, prav tako pridejo v času odraščanja v ospredje mnenja vrstnikov. Domoljubni mladi se med seboj družijo, na različne načine in različno intenzivno. Po opazovanju enega izmed intervjuvancev, so nekateri zgolj občasni, mimoleteči obiskovalci domoljubne scene, nekateri pa oblikujejo med seboj močnejše povezave, intervjuvanec Anže ožjo skupino domoljubov zaznava kot svoje prijatelje. Pri spoznavanju domoljubnih vrstnikov igra pomembno vlogo internet in domoljubne internetne skupnosti (kot je na primer projekt TJS), ki omogočajo, da posameznik spozna podobnomisleče vrstnike tudi iz drugih krajev.

Domoljubne skupine posamezniku nudijo tudi druženje na različnih družabnih dogodkih, ki so povezani z domoljubjem (domoljubne zabave, domoljubni izleti, ogledi nogometnih tekem,... ), hkrati pa med druženjem skupaj oblikujejo ideologije in svoj pogled na svet. Domoljubne skupine so različne, nekatere so bolj usmerjene v zabavo, v drugih se bolj diskutira o različnih domoljubnih tematikah, kar lahko opazimo že v različnih domoljubnih forumih in projektih, o katerih govori Bine.

Domoljubne vrstniške skupine torej izpolnjujejo potrebo posameznika po pripadnosti in druženju s podobno mislečimi vrstniki, poleg tega pa jim omogočajo prostor za konstruiranje svojega pogleda na svet, razvijanje različnih ideologij in lastne identitete.

3.3.3.7.1.1 Pomen domoljubne simbolike in mitologije v domoljubnih vrstniških skupinah

Pri izražanju domoljubja pomembno vlogo igra domoljubna simbolika, v primeru slovenskih domoljubov so to na primer karantanski panter, letnica 1991, knežji kamen,... Domoljubi jih nosijo kot natiske na različnih kosih oblačil, kot tatuje ali pa lepijo nalepke s simbolom karantanskega panterja po različnih prostorih. Nacionalna simbolika je torej tudi v skupinah slovenskih domoljubov pomembna. Poleg tega, da utrjuje nacionalno identiteto in pripadnost, omogoča tudi medsebojno prepoznavanje in povezovanje na bolj osebni ravni med domoljubi, kot ga opisujeta Anže in Bine. Hkrati so pomembni tudi miti o herojih in bitkah, ki so prispevali k oblikovanju in suvereosti slovenskega naroda. Domoljubom se zdi pomembno poznavanje in spoštovanje narodne zgodovine. Ko smo hodili na Triglav, se se fantje med seboj pogovarjali tudi o različnih bitkah, Ciril pa je rekel, da ravno bere knjigo o Rudolfu Maistru, ki ga je čustveno zelo prevzela.

Ena od zahtev nacionalističnega diskurza je zahteva po ozemlju države, ki jo gibanjeTJSvsebuje že v samem imenu. Sama to zaznavam kot možen odgovor na grafite srbskih priseljencev 'Srbija do Tokia'. Opazila sem tudi že odgovor na napis 'Tukaj je Slovenija' zapisan na vratih stranišča ene ljubljanskih poklicnih šol. Pod napisom 'Tukaj je Slovenija' je nekdo zapisal 'A jebiga, mi smo tu.'.

Očitno je teritorij, ki ga skupina zaznava za svojega pomemben. Tudi Ule (2009) ugotavlja, da je delitev na 'našo' in 'njihovo' skupino povezana s pripadnostjo skupine nekemu ozemlju in s potrebo po obrambi »svojega« ozemlja oziroma teritorija, kot živ dokaz tega dejstva pa izpostavlja vojne. Morda bi lahko na ta način pojasnili tudi emocialni naboj, ki ga nosijo s seboj vprašanja o mejah med državami, pri nas konkretno meja s Hrvaško, ki je bila tudi stvar referenduma, pri katerem so pomembno vlogo igrala nacionalistična čustva.

3.3.3.7.2 Dolgčas kot vzgib mladostnikovega vedenja

Skozi odgovore se stalno ponavlja dolgčas. Ule (2008) pravi, da je dolgočasje pogosto skupaj tesno povezano z osamljenostjo, še posebej socialno osamljenostjo. Mlad človek je naravnan k dejavnemu sprejemanju življenja, saj le skozi izkušnje svoje dejavnosti lahko preizkuša in razvija socialne, duševne in fizične sposobnosti. Zato ga dolgočasje toliko bolj živo prizadeva in poskuša storiti vse mogoče, da se mu izogne, četudi z navidezno nesmiselno dejavnostjo. Da pa ni dolgočasje samo domena podpriviligiranih družbenih skupin, katere pogosto lahko le od daleč opazujejo množično izbiro nenadejanih priložnosti, dokazuje prav Domen, ki ne izhaja iz podpriviligirane družbene skupine, vsaj v ekonomskem smislu ne. Menim, da se pojav dolgočasenja povezuje tudi z drugimi vrstami kapitala (socialni, kulturni), verjetno pa je vezan tudi na nekatere osebnostne značilnosti in intenzivnostjo potrebe posameznika po zanimivih dražljajih iz okolja.