Metodologija

3.2.1 Vzorec

Vzorec sestavlja pet mladih moških. Vzorec je bil sestavljen priložnostno. Prošnjo za intervju sem objavila na domoljubnem forumu Tukaj je Slovenija (TJS)⁵, na katero so se odzvali štirje intervjuvanci. Z nekaj pripadnikiTJSsem se udeležila tudi izleta na Triglav, kjer sva se še z enim intervjuvancem zmenila za intervju. Izlet na Triglav je bil organiziran s strani moderatorja in intervjuvanca (Anžeta⁶) na forumu, ki me je na intervjuju tudi povabil na izlet. Na tretjem intervjuju, sem še Cirila vprašala, če meni, da bi imel kdo od udeležencev kaj proti, če se udeležim izleta. Ciril je idejo podprl, hkrati pa se mu je zdelo, da bodo tudi ostali za. Erik se je za intervju sam ponudil na izletu na Triglav.

3.2.1.1 Predstavitev intervjuvancev

Anže

Moški, star 25 let. Izhaja iz ruralnega okolja, srednjo šolo je obiskoval v mestnem okolju, kjer se je začel zavedati pomena nacionalne pripadnosti, v času študija pa se je preselil v glavno mesto in se srečal z organizacijoTJS. V času intervjuja je bil zaposlen preko študentskega servisa in hkrati čakal na odgovor na vlogo za redno zaposlitev v slovenski vojski. Na domoljubni sceni je aktiven priTJS

5Živjo!

Sem absolventka socialne pedagogike ter pišem diplomsko nalogo na temo skupinske identitete (bolj natančno nacionalne identitete) in mladih. V svoji diplomski nalogi bi rada raziskala različne vidike skupinske identitete, njen razvoj in predvsem mesto skupinske (nacionalne) identitete v posameznikovem življenju.

V raziskovalnem delu diplomske naloge si želim narediti intervjuje z mladimi, ki se jim zdi pomembno ohranjanje in razvijanje nacionalne identitete ter čutijo močno pripadnost do svojega naroda.

Pri tem bi vas prosila za pomoč. Zanima me, če bi bil kdo od uporabnikov foruma pripravljen sodelovati v intervjuju.

V kolikor bi bil kdo pripravljen sodelovati, mi lahko piše na ZS, da se zmeniva kdaj in kje bi se lahko dobila za intervju. Upam, da se kdo najde

Hvala in lep pozdrav, Simona

6Imena vseh intervjuvancev so spremenjena.

kot moderator, hkrati pa spada in prijateljuje z ožjo skupino pripadnikov gibanja, se pravi tistih, ki predstavljajo jedro gibanja, skrbijo za stran in organizirajo dogodke.

Bine

Moški, star 29 let. Živi v srednje velikem mestu. V času intervjuja je pavziral in opravljal dve službi, eno v šoli kot laborant in drugo preko tuje študentske napotnice. Na domoljubni sceni simpatizira z najrazličnejšimi gibanji – TJS, Slovenski radikali, BH, Sclavinia. Z drugimi domoljubi se vidi priložnostno, predvsem na različnih organiziranih dogodkih (pikniki, žuri, izleti,...) ali ko pride v Ljubljano. Iz vsakega gibanja si vzame tisto, kar mu ustreza in na ta način kreira svojo domoljubno identiteto. Trudi se biti strpen, še posebej zato, ker se domoljubna scena pogosto povezuje z nestrpnostjo. Poleg domoljubja je velik ljubitelj narave in živali.

Ciril

Moški, svojih let ni povedal. Pred vstopom v domoljubno sceno je bil levičar, s pojasnilom, da so bili partizani in Tito glavni. Po specifičnem dogodku v povezavi s protestom proti džamiji, pa se je odločil aktivno prestopiti na drugo stran, čeprav se od politike distancira. Od ostalih domoljubnih (neonacistično obarvanih) gibanj se odločno distancira, po drugi strani pa ne zanika povezav med TJSin na primerBlood and Honour (BH)s pojasnilom, da je sovražnika treba imeti blizu. PriTJSje med bolj aktivnimi pripadniki, zavzema tudi mesto piarovca gibanja (če je potrebno poda izjavo za javnost) in zaradi tega zelo pazi na izražanje, hkrati pa ostaja zelo skrivnosten in pazljiv glede določenih informacij o gibanju.

Domen

Moški, 17 let. Je sin znanega Slovenca, ki je aktiven na domoljubni sceni. Pravi, da je eden tistih članov, ki sodelujejo na forumu TJS, vendar pa se z ostalimi pripadniki ne druži, saj mu posamezniki, ki se udeležujejo njihovih srečanj, ne ustrezajo. Tudi na forumu je dobil občutek, da zaradi svojih bolj zmernih pogledov, ni najbolj priljubljen. Nacionalna osveščenost se mu zdi pomembna, vendar pa je po drugi strani prva oznaka, s katero se poistoveti »glasbenik«.

Erik

Moški, star 26 let. Živi v srednje velikem mestu, v času študija pa je živel v prestolnici. Pripadal je subkulturi skinheadov, kateri se je pridružil iz čistega dolgčasa oziroma »ker je pač treba nekam

variante. Še vedno pa se pridruži različnim dogodkom (žuri, izleti) ali pa gre na pivo s 'starimi priljatelji', s katerimi obuja spomine na dobre stare čase.

3.2.2 Raziskovalni instrument

Raziskovalni inštrument je bil polodprti intervju. Imela sem sicer nekaj v naprej pripravljenih vprašanj, v obliki raziskovalnih vprašanj, vendar pa nisem želela intervjuvancev preveč omejevati s svojimi predstavami o domoljubju. Zato so bili intevjuji bolj pogovori o domoljubni tematiki in odnosu intervjuvancev do nje, hkrati pa smo odprli tudi določene teme, ki niso povezane z domoljubjem.

3.2.3 Postopek raziskovanja

Komunikacija pred intervjujem je z vsemi intervjunanci razen z Erikom najprej potekala preko foruma TJS. Prvi stik je bil vzpostavljen preko javnega dela foruma, potem pa so me oni kontaktirali preko zasebnih sporočil. Intervjuvancem sem že vnaprej na kratko opisala namen in potek intervjuja.

Vsem intervjuvancem sem ponudila, da lahko sami izberejo prostor, če želijo. Prosila se jih le, da v tem primeru izberejo miren prostor, kjer bo možen pogovor. Anže je rekel, da bo prostor določil sam. Najprej je predlagal, da intervju opraviva kje zunaj (Tivoli ali obrežje Ljubljanice) zaradi slabega vremena pa je kasneje predlagal lokal. Intervju sva torej opravila v lokalu v Ledina centru, ki je tudi nekakšno zbirališče domoljubnih mladih.

Vsi so se strinjali, da intervju lahko posnamem, tako da sem vse intervjuje posnela na diktafon.

Večina posnetkov je bila kvalitetna in razumljiva, zaradi hrupa v prostoru snemanja intervjuja, sem imela težave le s posnetkom Cirilovega intervjuja.

Bine mi je predlagal, da bi intervju opravila kar pri njemu doma. Najprej sem bila malce skeptična glede tega, saj je šlo konec koncev za neznanca. Potem pa je radovednost premagala strah in sva intervju opravila pri njemu doma. Posebnost intervjuja je ta, da je bil prisoten tudi prijatelj (za katerega mi predhodno ni povedal), ki mu je popravljal računalnik. Prisotnost prijatelja vidim hkrati kot pozitivno pa tudi negativno. Pozitivno zato, ker je v določenih trenutkih prijatelj postavil

kakšno bolj provokativno vprašanje, ki je sama ne bi, saj to ni bil moj namen, in sem preko tega dobila vpogled več, po drugi strani pa se je včasih moteče vmešaval v intervju.

Ciril je bil najbolj skrivnosten od intervjuvancev. Najprej ni pristal na intervju v živo, temveč zgolj preko zasebnih sporočil na forumu ter kasneje preko msn-ja. Ko sem mu razložila, da bi mi za mojo diplomsko bolj ustrezal pogovor v živo, da pa lahko, če ne gre drugače poskusiva tudi preko interneta, je le pristal na to. Določil je lokacijo srečanja in lokal, kjer bova opravila intervju. Na intervjuju mi je povedal, da je prišel na domenjeno lokacijo nekoliko pred mano, da bi preveril varnost. Lokacija, kjer sva opravila intervju je bila nekoliko problematična, ker je ravno takrat predvajali prenos nogometne tekme, poleg tega pa je bil lokal kar hrupen, zato je bil posnetek intervjuja nekoliko slabši.

Domen je rekel, da mu je glede lokacije popolnoma vseeno. Zato sem glede na prejšnje izkušnje v lokalu sama izbrala DrogArt info točko, kjer sva lahko v miru opravila intervju.

Z Erikom sva intervju opravila zunaj v lokalu, kjer sva imela možnost mirnega pogovora. Po naključju pa naju je najprej zmotila punca, ki jo poznam in me je prišla pozdravit. Nekoliko kasneje pa se je izkazalo, da je v isti družbi s to punco tudi Bine, ki je proti koncu intervjuja prisedel k najini mizi.

3.2.4 Obdelava podatkov

Intervjuje sem dobesedno pretipkala. Z večino nisem imela težav glede kvalitete zvoka in razumevanja besed. Kot sem že omenenila sem, zaradi motečih dejavnikov imela težave z zvočnimi motnjami na posnetku Cirilovega intervjuja. Nekatere besede sem zelo težko razumela, nekatere pa so bile celo preveč nerazumljive za zapis. Vse intervjuje, razen Binetovega sem pretipkala v celoti. Pri Binetovem pa sem izpustila dele, ki so bili popolnoma nerelevantni za temo raziskave (na primer vmesna vprašanja, ki jih je postavljal njegov priajtelj meni, na primer »ali se bojim zobozdravnika?« in podobno).

Pri analizi sem izhajala iz Vogrinčeve (2008) knjige Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Pretipkane intervjuje sem najprej prebrala in primerjala med seboj. Že ob pretipkavanju

procesu kodiranje sem uporabila kombinacijo induktivnega in deduktivnega pristopa. Nekatere kode sem imela že vnaprej izoblikovane. Pri teh sem izhajala iz teoretičnih spoznanj, raziskovalnih vprašanj ter tem, na katere sem postala bolj pozorna tekom raziskovalnega procesa. Na nekatere teme sem postala pozorna med orpavljanjem intervjujev, na druge med prebiranje domoljubnih forumov, portalov in profilov v spletnih skupnostih, na skupinskem izletu z nekaj pripadniki gibanja TJS na Triglav. Nekatere pa so nastale induktivno tekom prebiranja gradiva, v slogu

»deževanja idej« oziroma »brainstorminga«.

Vsak intervjuju posebej sem kodirala in posamičnim stavkom ali delom besedila določila posamične kode. Potem sem kode primerjala med seboj, iskala med njimi povezave in jih združila v smiselne kategorije, ki so v naslednjem podpoglavju posamično predstavljene.