V sklopu akcijskega načrta za spodbujanje krožnega gospodarstva je Evropska komisija leta 2017 posodobila smernice o doniranju hrane. Pripravljene smernice predstavljajo pomoč za oblikovanje nacionalnih smernic za doniranje presežkov hrane. Pomembno je, da so v nacionalnih smernicah o doniranju hrane natančno opredeljene vloge vseh ključnih akterjev, določena natančna pravila in zaveze odgovornosti (Obvestilo…, 2017).
Hrana, ki jo nosilci živilske dejavnosti lahko donirajo, mora ustrezati evropski zakonodaji o varnosti živil. Hrana primerna za donacijo je tista, ki ne ustreza specifikacijam trgovca, ima napako na embalaži, predstavlja sezonske izdelke, ki jih je v kasnejšem času težje prodati (na primer božična, novoletna ponudba), pridelki, ki bi sicer ostali kot presežek na polju, imajo pretečen datum uporabe »uporabno najmanj do«. Ključno pri vseh je, da so še vedno varna za uživanje, torej napake, ki jih imajo živila ne vplivajo na njihovo varnost. Hrano lahko nosilci živilske dejavnosti donirajo v vseh členih verige preskrbe s hrano, to pa lahko naredijo preko bank hrane, dobrodelnih organizacij ali z direktno donacijo končnim potrošnikom (Obvestilo…, 2017).
Krovni zakon, ki v Sloveniji opredeljuje donirano hrano, je Zakon o kmetijstvu. V njem je opredeljen pojem donirane hrane, kdo so lahko donatorji, posredniki pri razdeljevanju in upravičenci do donirane hrane. Hrano tako lahko donirajo pridelovalci, predelovalci in prodajalci. Donatorji in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so v skladu z Uredbo 178/2002/ES nosilci živilske dejavnosti in so odgovorni za zagotavljanje varnosti hrane, nadzor nad njo in upoštevanje ustreznih higienskih smernic, ki veljajo za živilske obrate. V Zakonu o kmetijstvu je opredeljeno, da ima pristojno ministrstvo možnost objavljanja javnega razpisa za sofinanciranje nakupa tehnične opreme za pomoč pri deljenju donirane hrane (Zakon…, 2008). Da bi spodbudili doniranje presežkov hrane, je bila leta 2017 v Pravilnik o izvajanju Zakona o dodani vrednosti sprejeta ugodnejša davčna obravnava donirane hrane. Ta določa, da ima donirana hrana 0 % davek na dodano vrednost, v kolikor vrednost količine donirane hrane ne presega 2 % letnega prihodka donatorja (Kunstek, 2017). Na Rdečem križu Slovenije so opozorili, da veljavna zakonodaja olajšuje doniranje hrane za donatorje. Opozarjajo pa, da bi morala država nuditi več pomoči organizacijam, ki hrano razdeljujejo končnim uporabnikom. Sofinanciranje nakupa tehnične opreme je dobra spodbuda, ni pa dovolj. Potrebno bi bilo sistemsko urediti distribucijske poti donirane hrane,
več denarja vložiti v razvoj in podporo kadru, ki hrano razdeljuje (zagotoviti financiranje za koordinatorje prostovoljcev, odpirati nova delovna mesta na tem področju) (EC, 2020b).
Podlesnik (2021) navaja, da se količine donirane hrane vsako leto povečujejo in vsako leto se pridruži več trgovcev po vsej Sloveniji. V letu 2015 je količina zbrane hrane presegla 100 ton, v letu 2018 360 ton in v letu 2020 1000 ton. Število vključenih trgovin v letu 2020 pa preseže 110.
Večina študij v literaturi pa se osredotoča na optimizacijo tehnoloških vidikov obdelave odpadkov ali primerjavo različnih tehnologij valorizacije in obdelave: anaerobne razgradnje, sežiganja, kompostiranja in odlaganja na odlagališčih (Damiani in sod., 2021). Raziskati je potrebno možnosti uporabe presežkov hrane za pripravo krme za živali in razvoj inovativnih izdelkov iz stranskih proizvodov (pri zakolu, neužitni deli sadja in zelenjave) (Livsmedelsverket, 2018). Uporaba odpadne hrane v krožnem bio–gospodarstvu ima velik potencial, saj je lahko pomemben vir za različne proizvodnje, od biogoriva do bioplastike, pri čemer prenos rešitev v prakso upočasnjujejo tehnološke, stroškovne, upravne, pa tudi družbeno-kulturne prepreke (Morone in Imbert, 2020).
5 POVZETEK
Odpadna hrana so predelana kot tudi nepredelana živila, ki se zaradi različnih razlogov izgubijo pred/med ali po pripravi hrane v vseh členih verige preskrbe s hrano (od pridelave do gospodinjstev). V definicijo spadajo užitni del hrane (namenjen za prehrano ljudi, a je zaradi različnih razlogov končal med odpadki) kot tudi neužitni del hrane (v nobenem trenutku ni namenjen/primeren za prehrano ljudi in se je njegovemu nastanku težje izogniti).
Pod to definicijo odpadne hrane ne spadajo ostanki hrane, ki so namenjeni za predelavo v živalsko krmo, hrana za dobrodelne namene, papirnati robčki, serviete in brisače, ki se v gospodinjstvih zbirajo med biološkimi odpadki in embalaža, ki se zavrže skupaj z odpadno hrano. FAO definicija se od slovenske razlikuje v tem, da med odpadno hrano ne prištevajo hrane, ki jo porabijo za krmo ali proizvodnjo energije ter neužitnih delov hrane (olupki, kosti, koščice). Zaradi neenotnih definicij so tudi podatki o količinah odpadne hrane med seboj težko primerljivi. Že samo spremljanje/merjenje količin nastale odpadne hrane tekom členov verige preskrbe s hrano predstavlja izziv. V letu 2022 bo EU od držav članic prejela prve podatke o količinah odpadne hrane v posamezni državi članici. Te bodo podatke zbirale po novi metodologiji, ki jo je EU predstavila v letu 2019, in je skupna za vse države članice. S pomočjo zbranih podatkov bodo postavili pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje odpadne hrane v vseh članicah. Nemogoče pa je vzroke za nastanek odpadne hrane v vseh državah sveta posploševati. Evropska unija, in posledično z njo vse članice, so si zadale, da bodo zmanjšale količine odpadne hrane za 50 % na prebivalca do leta 2030. V želji, da bi zastavljen cilj bil uspešen, so države članice EU sprejele nacionalne strategije za zmanjševanje količine odpadne hrane. Vsebujejo aktivnosti in cilje, ki vključujejo iskanje vzrokov za nastajanje odpadne hrane vzdolž celotne verige preskrbe s hrano in njihovo merjenje. Poudarek je predvsem na tem, da se spodbujajo inovacije, raziskave ter aktivno vključevanje znanstveno–izobraževalnih inštitucij. Pomembna je ozaveščenost o odpadni hrani vseh deležnikov verige preskrbe s hrano. Ključno je, da se spremeni naš odnos do hrane, da le ta ne bi pristala med odpadki in količine bi bile tako precej manjše.
6 VIRI
Bajzelj B., McManus W., Parry A. 2019. Food waste in primary production in the UK.
Banburry, WRAP: 16 str.
https://www.researchgate.net/publication/341878267_Food_waste_in_primary_product ion_in_the_UK (junij 2021)
Bandelj D., Baruca Arbeiter A., Podgornik M., Miklavčič Višnjevec A., Podmenik D. 2014.
Koliko hrane zavržemo?. Koliko sadja in zelenjave nikoli ne pride do ust potrošnikov.
V: Hrana in prehrana za zdravje, Koliko hrane zavržemo?. Raspor P. (ur.). Izola, Založba Univerze na Primorskem: 125-136
Bernaert N., Kips L., Huyghe F., Cattoor N. 2017. Food waste and food losses: Prevention and valorisation Monitoring Flanders, 2015. Vlaanderen, Flemish Food Supply Chain Platform for Food Loss: 37-45
https://www.voedselverlies.be/sites/default/files/atoms/files/Monitor_EN_final.pdf (junij 2021)
Blake M. 2018. Enormous amounts of food are wasted during manufacturing – here’s where it occurs. London, The Conversation Trust: 4 str.
https://theconversation.com/enormous-amounts-of-food-are-wasted-during-manufacturing-heres-where-it-occurs-102310 (julij 2021)
BMEL. 2019. National strategy for food waste reduction. Berlin, Bundesministerium für Ernährung und Landwirtschafrt: 19 str.
https://www.bmel.de/SharedDocs/Downloads/EN/_Food-and-Nutrition/Strategy_FoodWasteReduction.pdf?__blob=publicationFile&v=3 (maj 2021) Boschini M., Falasconi L., Giordano C., Alboni F. 2018. Food waste in school canteens: A
reference methodology for large-scale studies. Journal of Cleaner Production, 182: 1024-1032
Boschini M., Falasconi L., Cicatiello C., Franco S. 2020. Why the waste? A large-scale study on the causes of food waste at school canteens. Journal of Cleaner Production, 246:
118994, doi: 10.1016/j.jclepro.2019.118994: 12 str.
Broderick S., Gibson C. 2019. Reducing commercial food waste in Ireland. EPA Research Report. Wexford, Environmental Protection Agency: 20 str.
https://foodwastecharter.ie/wp-content/uploads/2019/07/CTC-Research-Report-EPA-282.pdf (junij 2021)
CARE4CLIMATE. 2020. Celostni integralni projekt LIFE IP CARE4CLIMATE. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 6 str.
https://www.care4climate.si/sl/o-projektu (julij 2021)
Castella T. 2019. Central Europe – retail reporting case study. Measuring and managing retail food waste. REFRESH Community of Experts webinar series: 62 str.
https://refreshcoe.org/wp-content/uploads/2019/05/Retail-food-waste-CoE-webinar-slides.pdf (julij 2021)
CNCDA. 2018. National strategy and action plan to combat food waste. Portugal, National commision for combating food waste: 57 str.
https://ec.europa.eu/food/system/files/2020-05/fw_lib_fwp-strat_national-strategy_prt_en.pdf (maj 2021)
Cordingley F., Reeve S., Stephenson J. 2011. Food waste in schools: final report. Banbury, WRAP: 120 str.
Cordis. 2017. Food use for social innovation by optimising waste prevention strategies.
Wageningen, Wageningen University & Research, European Commision: 28 str.
https://cordis.europa.eu/project/id/311972/reporting (junij 2021)
Damiani M., Pastorello T., Carlesso A., Tesser S., Semenzin E. 2021. Quantifying enviromental implications of surplus food redistribution to reduce food waste. Journal of Cleaner Production, 289: 125813, doi: 10.1016/j.jclepro.2021.125813: 12 str.
Delegiran sklep komisije (EU) 2019/1597 z dne 3. maja 2019 o dopolnitvi Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s skupno metodologijo in minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane. 2019. Uradni list Evrospke unije, L 248: 77-85
Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih. 2018. Uradni list Evropske unije, L 150: 109-110 Dora M., Wesana J., Gellynck X., Seth N., Dey B., De Steur H. 2020. Importance of
sustainable operations in food loss: Evidence from the Belgian food processing industry.
Annals of Operations Research, 290: 47-72
Društvo DOVES – FEE Slovenia. 2021. Hrana ni za tjavendan. Mengeš, DOVES: 6 str.
https://ekosola.si/hrana-ni-za-tjavendan-20-21 (avgust 2021)
EC. 2019. Recommendations for action in food waste prevention developed by the EU Platform on food losses and food waste. Brussels, European Commission: 29 str.
EC. 2020a. EU actions against food waste. Brussels, Directorate – General for Health and Food Safety, European Commision: 4 str.
https://ec.europa.eu/food/safety/food-waste/eu-actions-against-food-waste_sl (junij 2021)
EC. 2020b. Food redistribution in the EU: Mapping and analysis of existing regulatory and policy measures impacting food redistribution from EU Member States. Brussels, European Commision: 315 str.
EFSA. 2020. Guidance on date marking and related food information: part 1 (date marking).
EFSA Journal, 18, 12: 6306, doi: 10.2903/j.efsa.2020.6306: 74 str
EIP-AGRI Focus Group. 2020. Reducing food loss on the farm: final report. Brussels, EIP AGRI agriculture and inovation: 27 str
EIT Food. 2021. Robin Food. Leuven, EIT Food iVZW: 4 str.
https://www.eitfood.eu/projects/robin-food (avgust 2021)
EU. 2020. Farm to fork strategy. For a fair, healthy and environmentally-friendly food system. Brussels, European Commision: 23 str.
https://ec.europa.eu/food/system/files/2020-05/f2f_action-plan_2020_strategy-info_en.pdf (julij 2021)
EUROSTAT. 2021. Guidance on reporting of data on food waste and food waste prevention according to Commission Implementing Decision (EU) 2019/2000. Brussels, European Commision: 45 str.
Evropska komisija. 2015. Sporočilo Evropske komisije Evropskemu parlamentu, svetu, ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. Bruselj, Evropska komisija: 21 str.
Evropska komisija. 2020. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij: Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. Bruselj, Evropska komisija: 19 str.
https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:9903b325-6388-11ea-b735-01aa75ed71a1.0010.02/DOC_1&format=PDF (junij 2021)
FAO. 2019. The State of Food and Agriculture 2019. Moving forward on food loss and waste reduction. Rome, Food and Agriculture Organization of the United Nations: 156 str.
FAO. 2020. Tracking progress on food and agriculture – related SDG indicators 2020. A report on the indicators under FAO custodianship. Rome, Food and Agriculture Organization: 76 str.
http://www.fao.org/fileadmin/templates/SDG-progress-report/2020/pdf/sdg-progress-report-en.pdf (avgust 2021)
Filimonau V., Sulyok J. 2020. »Bin it and forget it!«: The challenges of food waste management in restaurants of a mid-sized Hungarian city. Tourism Management Perspectives, 37: 100759, doi: 10.1016/j.tmp.2020.100759: 12 str.
FLAW4LIFE. 2020. Spreading ugly fruit against food waste. Layman’s report. Lisboa, Project Flaw4life: 11 str.
https://www.flaw4life.com/sites/default/files/FLAW4LIFE_Laymans%20report.pdf (junij 2021)
Gunders D. 2012. Wasted: How America is losing up to 40 percent of its food from farm to fork to landfill. New York City, Natural Resources Defense Council: 26 str.
https://www.nrdc.org/sites/default/files/wasted-food-IP.pdf (julij 2021)
Hartikainen H., Riipi I., Katajajuuri J. M., Silvennoinen K. 2020. From measurement to management: Food waste in the Finnish food chain. V: Food waste management.
Närvänen E., Mesiranta N., Mattila M., Heikkinen A. (ur.). Cham, Palgrave Macmillan:
415-439
Huang C-H, Liu S-M, Hsu N-Y. 2020. Understanding global food surplus and food waste to tackle economic and environmental sustainability. Sustainability, 12, 7: 2892, doi:10.3390/su12072892: 18 str.
ICF. 2018. Market study on date marking and other information provided on food labels and food waste prevention, Final Report. 2018. Brussels, European Commission: 92 str.
Korošec M., Maček K., Orehar A., Pogorevc T., Bleiweis A., Rac I., Ramuš J., Lončarek B., Juvančič L., Poklar Ulrih N., Osojnik Črnivec G. 2021. Preliminarna analiza stanja in vzrokov nastajanja odpadne hrane v Sloveniji, Ljubljana, 16. avg. 2021 (neobjavljeno) Kunstek N. 2017. Davčna osnova za obračun DDV za donirano hrano je lahko enaka nič.
Ljubljana, Lexpera: 3 str.
https://www.findinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/206273 (julij 2021)
Laaninen T., Calasso M. P. 2020. Reducing food waste in the European Union. Brussels, European Parliamentary Research Service: 10 str.
https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2020/659376/EPRS_BRI(2020) 659376_EN.pdf (junij 2021)
Livsmedelsverket. 2018. More to do more: Action plan for food waste reduction by 2030 – summary. Uppsala, Swedish Food Agency: 11 str.
https://ec.europa.eu/food/system/files/2020-05/fw_lib_fwp-strat_national-strategy_swe_en.pdf (maj 2021)
LUKE. 2021. Food waste monitoring and road map project. Helsinki, Natural Resources Institute Finland: 2 str.
https://www.luke.fi/ruokahavikkiseuranta/en/ (julij 2021)
MAPA. 2018. More food, less waste: Strategy 2017-2020. Madrid, Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación: 55 str.
https://ec.europa.eu/food/system/files/2021-05/fw_lib_fwp-strat_national-strategy_estrategia_2017-2020_en.pdf (maj 2021)
Matzembacher D. E., Brancoli P., Maia L. M., Eriksson M. 2020. Consumer’s food waste in different restaurants configuration: A comparison between different levels of incentive and interaction. Waste Measurment, 114: 263-273
Michail N. 2015. Is the clean – label trend fuelling food waste? Broadfield park, William Reed Bussines Media Ltd: 1 str.
https://www.foodnavigator.com/Article/2015/09/24/clean-label-trend-fuels-food-waste (junij 2021)
MKGP. 2020a. Izjava o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 1 str.
https://www.zps.si/images/stories/hrana2020/IzjavaOdpadnaHrana.pdf (junij 2021) MKGP. 2020b. Podpis izjave o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane.
Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 1 str.
https://www.gov.si/dogodki/2020-09-29-podpis-izjave-o-sodelovanju-za-zmanjsevanje-izgub-in-odpadne-hrane/ (junij 2021)
MKGP. 2020c. Predlog strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano.
Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 1 str.
https://www.gov.si/novice/2020-10-02-v-javni-razpravi-predlog-strategije-za-manj-izgub-in-odpadne-hrane-v-verigi-preskrbe-s-hrano/ (junij 2021)
Morone P., Imbert E. 2020. Food waste and social acceptance of a circular bioeconomy: The role of stakeholders. Current Opinion in Green and Sustainable Chemistry, 23: 55-60
Obvestilo komisije: Smernice EU o doniranju hrane. 2017. Uradni list Evropske unije, C361:
1-29
Parry A., Harris B., Fisher K., Forbes H. 2020. UK progress against Courtauld 2025 targets and UN Sustainable development goal 12.3. Banburry, WRAP: 51 str.
Pfeifer C., Jörissen J., Bräutigam K. R. 2016. Food waste prevention in Europe – A cause-driven approach to identify the most relevant leverage points for action. Resources, Conservation and Recycling, 109: 155-165
Podlesnik Z. 2021. Lions Distrikt 129 Slovenija. 2021: Projekti: Donirana hrana. Ljubljana, Lions Distrikt 129 Slovenija: 3 str.
https://www.lions.si/projekti/ (avgust 2021)
Pressland K. 2019. Interested in reducing production waste on your farm? Join new field labs starting 2019. Innovative Farmers: 2 str.
https://www.innovativefarmers.org/news/2019/january/15/interested-in-reducing-production-waste-on-your-farm-join-new-field-labs-starting-in-2019/ (junij 2021) Refresh. 2021. About the project. Wageningen, REFRESH & Ecologic Institute: 3 str.
https://eu-refresh.org/about-refresh (junij 2021)
Sanchez Lopez J., Patinha Caldeira C., De Laurentiis V., Sala S. 2020. Brief on food waste in the European Union. JRC121196. Avraamides, M. (ur.). Brussels, European Commission: 12 str.
https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/brief-food-waste-european-union (julij 2021) Sheane R., McCosker C., Lillywhite R. 2017. Food waste in primary production – a
preliminary study on strawberries and lettuces. Banburry, WRAP: 94 str.
Steen H., Malefors C., Röös E., Eriksson M. 2018. Identification and modelling of risk factors for food waste generation in school and pre-school catering units. Waste Management, 77: 172-184
Stenmarck Å, Jensen C., Quested T., Moates G. 2016. Estimates of European food waste levels. Stockholm, IVL Swedish Environmental Research Institute: 80 str.
SURS. 2021. Nastajanje odpadne hrane po izvoru (tone), Slovenija, letno. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije: baza podatkov.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2780705S.px (avgust 2021)
Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanoviti Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane. 2002. Uradni list Evropske unije, L 31: 1-24
Vidic T. 2018. Pilotna raziskava o nastajanju odpadne hrane in ravnanju z njo v slovenskih gospodinjstvih z uporabo metode vodenja kuhinjskega dnevnika. Magistrsko delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta: 172 str.
Vidic T., Žitnik M., Golobič T. 2019. Metodološko pojasnilo odpadna hrana. Ljubljana, SURS: 8 str.
https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/10183 (junij 2021)
Williams H., Wikström F., Otterbring T., Löfgren M., Gustafsson A. 2012. Reasons for household food waste with special attention to packaging. Journal of Cleaner Production, 24: 141-148
Zakon o kmetijstvu. 2008. Uradni list Republike Slovenije, 18, 45: 4965-4993
ZAHVALA
Mentorju doc. dr. Ilji Gasanu Osojniku Črnivcu se iskreno zahvaljujem za vso pomoč, nasvete, za odzivnost in temeljit pregled diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi recenzentki izr. prof. dr. Jasni Bertoncelj za hiter in temeljit pregled diplomskega dela.
Iskrena hvala tudi univ. dipl. inž. živ. tehnol. Lini Burkan Makivić za prijaznost, zelo hiter in natančen pregled diplomskega dela.
Hvaležna sem družini za potrpežljivost, vso podporo in spodbudne besede tekom študija.
PRILOGE
Priloga A: Prikaz kako iz hrane nastaja odpadna hrana
Če zmanjšamo (da sploh ne nastanejo) ali uporabimo (doniranje hrane in druge oblike razporejanja) presežke hrane na ta način preprečimo odpadno hrano. Če pridelamo manj hrane (v kmetijstvu in v živilsko predelovalni industriji) in to bolje uporabimo, potem ustvarimo manj odpadne hrane. Če preprečimo presežke in odpadno hrano v prvem delu verige preskrbe s hrano, se izognemo neugodnim vplivom transporta s polja do tovarne, energiji potrebni za predelavo v živila ter stroškom transporta in prodaje.
Priloga B: Prednostni vrstni red ravnanja s presežno hrano, proizvodnimi ostanki in stranskimi proizvodi ter odpadno hrano
Direktiva (EU) 2018/851 izpostavlja hierarhijo ravnanja z odpadno hrano. Najvišje v piramido uvršča preprečevanje nastajanja odpadne hrane (Sanchez Lopez in sod., 2020).
Priloga C: Opis nacionalnih strategij Portugalska strategija
Portugalska je z izvajanjem strategije »National strategy and action plan to combat food waste« začela leta 2017. Strategija je precej obsežna in zajema že znane ključne informacije in aktivnosti v Evropski uniji na temo odpadne hrane ter definicije. Obsežni del strategije zajemajo strateški cilji in akcijski načrt. Temelji SWOT analize, pri kateri so upoštevali tudi do tedaj pridobljeno znanje, so trije strateški cilji: preprečevanje, zmanjševanje in nadzor.
Prvo zajema ublažitev problema (ustvariti manj odpadne hrane), drugo metodologijo za izračun odpadne hrane v različnih fazah verige preskrbe s hrano, tretje pa poudari predvsem ozaveščanje, širjenje informacij, učinkovito spremljanje in pogosto poročanje.
Opisani strateški cilji so poskušali upoštevati številne operativne cilje, da bi ohranili poudarek naslednjih ukrepov: ozaveščanje, širjenje dobrih praks, izobraževanje že v najzgodnejših letih ter tudi gospodarskih subjektov, poenostaviti ovire s strani zakonodaje, okrepiti in spodbuditi sodelovanje med posameznimi akterji ter razviti sistem merjenja in poročanja na različnih stopnjah verige preskrbe s hrano. Akcijski načrt zajema 14 ukrepov, ki morajo biti izvedeni v določenem časovnem zaporedju in se izvajajo za uresničitev zgoraj navedenih operativnih ciljev (CNCDA, 2018).
Švedska strategija
Tako kot Portugalska, je tudi Švedska z izvajanjem nacionalne strategije začela leta 2017. S strategijo »More to do more« se je švedska vlada z Nacionalno agencijo za hrano, Odborom za kmetijstvo in Agencijo za varstvo okolja odločila za nadaljnje prizadevanje za zmanjšanje odpadne hrane in izgub hrane med 2017 in 2019. Nekatere aktivnosti je država izvajala že v letih 2013 – 2015 in svoje izkušnje uporabila pri razvoju prve faze akcijskega načrta.
Ugotavljajo, da je za nastanek odpadne hrane in izgube hrane več razlogov, zato je za uresničitev ciljev potrebnih več različnih ukrepov v posameznih členih verige preskrbe s hrano. Akcijski načrt namreč vsebuje 42 predlaganih ukrepov in natančne potrebe glede raziskav in inovacij. Ključno je tudi prilagajanje ukrepov do leta 2030 za dosego globalnega
Ugotavljajo, da je za nastanek odpadne hrane in izgube hrane več razlogov, zato je za uresničitev ciljev potrebnih več različnih ukrepov v posameznih členih verige preskrbe s hrano. Akcijski načrt namreč vsebuje 42 predlaganih ukrepov in natančne potrebe glede raziskav in inovacij. Ključno je tudi prilagajanje ukrepov do leta 2030 za dosego globalnega