4 EMPIRIČNA RAZISKAVA

Namen analize je raziskati vplive na podjetniško namero mladih, s poudarkom na analizi vpliva prostočasnih in družabnih aktivnosti mladih na njihovo podjetniško namero. Podjetniške namere pogosto vodijo v podjetniško aktivnost, podjetništvo pa je temelj ekonomske rasti in kreiranja novih delovnih mest. Želeli smo prepoznati povezanost med prostočasnimi in družabnimi aktivnostmi mladih z njihovo podjetniško namero.

Poznavanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na podjetniške namere mladih, se zdi pomembno, saj je s pomočjo takšnih in podobnih raziskav mogoče opredeliti programe usposabljanja in izobraževanja mladih, ki bodo pomagali pri pridobitvi kompetenc za vstop na samostojno podjetniško pot, oziroma za izboljšanje izhodiščnega položaja na trgu dela (Rebernik et al., 2015, str.97). Večina mladostnikov je brez pravih delovnih izkušenj, kar jim otežuje vstop v podjetništvo, oziroma pridobitev prvih dolgotrajnejših zaposlitev (Kejzar et al., 2013, str. 8). Sicer kompleksno kombinacijo različnih dejavnikov smo sestavili v model linearne regresije za proučevanje podjetniških namer mladih (Slika 1):

Slika 1: Model proučevanja podjetniških namer mladih

Ob upoštevanju še različnih avtorjev (Römer – Paakkanen, 2009; Papulova et al., 2015; Jiménez et al., 2015; Zampetakis et al., 2011; Vadnjal et al., 2009; in drugi) smo v model vključila šest neodvisnih

VPLIV INOVATIVNOSTI

ZANIMANJE ZA TEHNIKO & TEHNOLOGIJO

ZANIMANJE ZA UMETNOST/ROČNE SPRETNOSTI

DRUŽABNE AKTIVNOSTI PODJETNIŠKE LASTNOSTI (samoocena)

VPLIV DRUŽINE

PODJETNIŠKA NAMERA

76

vplivov na podjetniško namero: inovativnost, zanimanje za tehniko in tehnologijo, zanimanje za umetnost in ročne spretnosti, družabne aktivnosti, podjetniške lastnosti, vpliv družine.

V modelu smo opredelili vrsto dejavnikov, za katere smo ugotavljali ali vplivajo na podjetniške namere mladih in v kakšni meri. Opredelili smo raziskovalna vprašanja: kolikšen je vpliv inovativnosti na podjetniško namero mladih, ali zanimanje za tehniko in znanost vpliva na podjetniško namero posameznika, v kolikšni meri zanimanje za umetniško izražanje in ročne spretnosti vpliva na podjetniško namero, ali na podjetniško namero vplivajo družabne aktivnosti posameznika, kolikšen vpliv ima na podjetniško namero okolica mladostnika?

Izpostavili smo sedem hipotez, ki smo jih preverili z analizo zbranih podatkov:

 H1: Bolj inovativni posamezniki izražajo višjo stopnjo podjetniške namere.

 H2: Pri posameznikih, ki jih zanimata tehnika in tehnologija, je stopnja podjetniške namere višja.

 H3: Višjo stopnjo podjetniške namere izražajo posamezniki, ki jih zanimata umetnost in ročne spretnosti

 H4: Družabno bolj aktivni posamezniki so bolj podjetniško aktivni in izražajo višjo stopnjo podjetniške namere.

 H5: Podjetniška namera je bolj izražena pri moških.

 H6: Mladi, ki samoocenjujejo, da imajo potrebne lastnosti podjetnika, izražajo višjo stopnjo podjetniške namere.

 H7: Mladi, ki živijo v okolju, polnem podjetniških zgledov, izražajo višjo stopnjo podjetniške namere

Cilj analize je potrditi, oziroma ovreči postavljene hipoteze, ki smo jih postavila že v dispoziciji magistrskega dela, ob začetnem pregledovanju virov in literature. Zanima nas, kateri izmed opredeljenih dejavnikov v največji meri vplivajo na podjetniško namero mladih.

Instrument

Kot raziskovalni instrument podjetniških namer mladih smo uporabila anketni vprašalnik, ki smo ga pripravila na osnovi spoznanj drugih avtorjev, ob prebiranju literature in virov (Zampetakis et al., 2011;

Vadnjal et. al., 2012; Römer – Paakkanen, 2009; Ahmad et al., 2012; Camelo – Ordaz et al., 2015 in drugi).

Vprašalnik je razdeljen na posamezne sklope vprašanj, vsak od sklopov pa opredeljuje enega od dejavnikov vpliva na podjetniško namero. Dodana so bila tudi vprašanja, s pomočjo katerih ugotavljamo demografske značilnosti (spol, značilnosti okolja, v katerem živijo mladostniki). Da bi preverili razumljivost vprašaj in vseh uporabljenih terminov, smo vprašalnik testirali v razredu srednješolcev.

Pogovorili smo se o morebitnih neznanih pojmih in nerazumljivih vprašanjih, ki so bila nato popravljena. Vprašalnike smo nato razposlali mentorjem podjetniških predmetov v slovenskih srednjih šolah. Vprašalnik temelji na samooceni anketirancev. Na trditve v vprašalniku večji del uporabljena pet – stopenjska Likertova lestvica. Vprašalnik sestavlja več sklopov. Poleg demografskih vprašanja so si sledili naslednji sklopi

Prvi sklop vprašanj - inovativnost. Mladi so za vsako od naštetih človeških lastnosti samo-ocenili, v kolikšni meri je po samooceni zanje značilna, z odgovorom na vprašanje: »Naštete so različne človeške lastnosti. Pri vsaki ocenite, v kolikšni meri jo po vašem mnenju posedujete, oziroma je značilna za vas osebno!« Drugi sklop vprašanj - »zanimanje za tehniko in znanost«, oziroma tehnologijo. Na zanimanje za to področje lahko v veliki meri vpliva družina (Römer – Paakkanen, 2009) in šola s ponudbo obšolskih dejavnosti (Damjan, 2010). Trditve za ta sklop smo izbrala po pregledu nekaterih raziskav (Römer – Paakkanen, 2009; Zampetakis et al., 2011). Tretji sklop vprašanj - »zanimanje za umetnost in ročne spretnosti«. To je tisto, na katerega po Römer – Paakkananovi (2009) prav tako vpliva družina. Veščine se pogosto prenašajo iz roda v rod (primer: klekljanje idrijske čipke, izdelava belokranjskih pisanic in drugo), novi materiali in tehnologija pa nam omogočata uporabo zelo raznolikih

77

materialov. Četrti sklop vprašanj - družabna aktivnost posameznika. Trditve v četrtem sklopu se nanašajo na odprto, ekstrovertirano osebnost, ki se poleg družabnosti in socializacije na nek način zaveda tudi družbene odgovornosti. V petem sklopu – ocenila svoje podjetniške lastnosti z odgovorom na vprašanje: »Ali na splošno menite, da imate lastnosti, ki so potrebne za podjetnika. Šesti sklop vprašanj - vpliv družine na podjetniške namere mladih. V tem sklopu je prvi dejavnik vpliva izobrazba staršev, ki jo utemeljuje Saifert (http://oureverydaylife.com/education-level-parent-affect-childs-achievement-school-6869.html). O podjetniški nameri so se mladi opredelili z odgovorom na vprašanje

»Ali si želite postati podjetnik?« Glede tega vprašanja so se lahko opredelili s pomočjo pet stopenjske lestvice odgovorov: 1 – sploh ne želim, 2 – ne želim, 3 – neodločen, 4 – želim, 5 – zelo želim. Enako vprašanje za ugotavljanje izražanja podjetniške namere lahko najdemo v predhodnih raziskavah, opravljenih v Sloveniji (Vadnjal, 2009; Vidic et al.; 2013). Zato smo ga uporabili v tem vprašalniku.

Vzorčenje, vzorec

Ciljna skupina raziskave so bili mladi v slovenskih srednjih šolah, vključeni v redni, nacionalni izobraževalni sistem tretjega ali četrtega letnika. Izprašanci so bili doseženi prek učiteljev poslovnih in ekonomskih predmetov v srednjih šolah. Šole so bile izbrane na principu osebnega poznanstva z učitelji na teh šolah. Vzorec anketirancev zajema tako mlade v gimnazijah, kot mlade tehničnih, ekonomskih in poklicnih šol.

Tabela 1: Sociodemografska struktura anketirancev (izraženo v %)

Šolska usmeritev*

EK tehnik PTT EK Admin. in trg. Ekon. gimn. Splošna gimnazija Tehn. gimnazija Teh. sr. šola Druge šole skupaj

Spol

Legenda: * EK tehnik – ekonomsko komercialni tehnik, PTT EK – tehnik elektronskih komunikacij in ekonomski tehnik, Admin. in trg. – upravno administrativni programi in trgovski programi, Ekon.

gimn. – ekonomske gimnazije, Splošna gimnazija – splošne gimnazije, Teh. gimnazije – tehnične gimnazije, Teh. sr. Šola – programi s poklicno maturo, druge šole – šole, ki ne spadajo v nobeno od

prej navedenih skupin Potek raziskave

Vprašalniki so bili po 35 izvodov, vloženi v kuverte in poslani predavateljem oziroma mentorjem v srednjih šolah. Priložena so bila navodila. Zbiranje podatkov je potekalo med 1. aprilom in 16. majem.

Anketirani so bili dijaki 33 razredov v 24 slovenskih srednjih šolah, skupaj je bilo vrnjenih 1022 bolj ali manj popolno izpolnjenih anket. 48% moških in 52 deklet.

Anketiranje je potekalo tekom pouka, ob začetkih šolske ure. Anketar je uvodoma pojasnil namen in potek anketiranja. Anketiranje je trajalo petnajst minut. Po preteku tega časa je anketar pobral vse

78

vprašalnike in jih zalepil v kuverto. V kuverto je vrnil tudi vse prazne vprašalnike. Sledil je vnos podatkov v posebej pripravljeno predlogo, v računalniški program Excell, nato so bili obdelani s programom SPSS. Sistem je zaradi nepopolnosti in napak izločil 125 vprašalnikov, kar predstavlja 12,2% od 897 anket, ki so ostale za analizo.

Sledila je analiza po metodi multiple linearne regresije, s katero ugotavljamo odvisnost ene odvisne spremenljivke od več neodvisnih spremenljivk. Regresijska analiza je nadgradnja korelacijske analize.

Korelacijska analiza proučuje soodvisnost (povezanost, usklajenost) med dvema (ali več) statističnima spremenljivkama. Jakost linearne povezave med obema spremenljivkami smo merili s Pearsonovim korelacijskim koeficientom:

ρ = K(X,Y) / σ (X) σ (Y)

Uporaba Pearsonovega korelacijskega koeficienta kot mere za jakost linearne povezave je utemeljena le za normalno porazdeljene spremenljivke. V praksi Pearsonov koeficient uporabljamo tudi, če sta X in Y vsaj zvezni in unimodalni, ter med njima obstaja linearna povezava. Pearsonov korelacijski koeficient ima vrednosti med -1 in 1. Če je ρ = 1 ali pa ρ = - 1, tedaj obstaja med spremenljivkama X in Y linearna funkcijska zveza Y = a + bX. Če je ρ = 0, sta spremenljivki X in Y nepovezani, nekorelirani.

Če sta normalno porazdeljeni, sta tudi neodvisni. Izračun Pearsonovega korelacijskega koeficienta je bil narejen za vse uporabljene spremenljivke, oziroma faktorje, ki vplivajo na podjetniško namero in smo jih predstavila v opisnem delu statistike: inovativnost, zanimanje za tehniko in tehnologijo, zanimanje za umetnost in ročne spretnosti, družabne aktivnosti, samoocena podjetniških lastnosti, samoocena inovativnosti, vpliv družine, vpliv podjetniškega okolja, spol.

Tabela 2: Rezultati korelacijske analize – Pearsonov koeficient

Y INO TEH&T UM&R DRU-A POD-L DRU POD-O 1=moski

79

σ 0,000 0,409 0,000 0,000 0,000 0,000 0,001 0,234

N 897 897 897 897 897 801 650 897 897

Legenda: Y-odvisna spremenljivka (podjetniška namera), neodvisne spremenljivke: INO – inovativnost, TEH&T – tehnika in tehnologija, UM&R – umetnost in ročne spretnosti, DRU-A – družabne aktivnosti, POD-L – podjetniške lastnosti, DRU –

družina, POD-O – podjetniško okolje, Spol - 1=moški; **korelacija je statistično značilna pri σ 0.01, * korelacija je statistično značilna pri σ = 0,05

Po izračunu Pearsonovega koeficienta obstaja največja korelacija (povezanost) med odvisno spremenljivko y (podjetniška namera) in samo-oceno podjetniških lastnosti mladih. Pearsonov koeficient je tu 0,534 in je statistično značilen do meje 0,000. Koeficient kaže na zmerno linearno povezanost obeh spremenljivk. Vsi ostali proučevani faktorji podjetniške namere v moji raziskavi kažejo nižjo linearno korelacijo s podjetniško namero. Pearsonova koeficienta za »zanimanje za tehniko in tehnologijo« (ρ = 0,272) in »inovativnost« (ρ = 0,198) kažeta nizko linearno povezanost . Obe korelaciji sta statistično značilni pri meji 0,000. Šibko korelacijo s podjetniško namero kažeta še spremenljivki

»spol« s koeficientom 0,184 in podjetniško okolje s koeficientom 0,176. Obe korelaciji sta statistično značilni do meje 0,000. Oba podatka nakazujeta na dejstvo, da spol in podjetniško okolje vplivata na podjetniško namero. Tudi korelaciji pri spremenljivkah »zanimanje za umetnost in ročne spretnosti«

ter »Družabna aktivnost« sta v neznatni korelacijski povezavi s podjetniško namero, prva z vrednostjo koeficienta 0,085 in druga z vrednostjo koeficienta 0,127. Medtem, ko je »družabna aktivnost«

statistično značilna do meje 0,000, spremenljivka »zanimanje za umetnost in ročne spretnosti« ni podjetniško namero in »vplivom družine«. Koeficient je -0,006, kar kaže na zelo šibko negativno korelacijo, ki pa ni statistično značilna do meje 0,877.

Inovativnost je v nizki linearni korelaciji z umetnostjo (ρ = 0,248), z družabnimi aktivnostmi (ρ = 0,288) in s samooceno podjetniških lastnosti (ρ = 0,283). Vse tri povezave so statistično značilne do meje 0,000.

Zmerna linearna korelacija obstaja med samooceno podjetniških lastnosti in spolom.. Koeficient je 0,399, povezanost pa je statistično značilna do meje 0,000.

Prav tako obstaja šibka do zmerna povezanost med spremenljivkama »zanimanje za umetnost in ročne spretnosti) ter »družabnimi aktivnostmi«, saj je koeficient 0,313 in je statistično značilen do meje 0,000.

Spol (moški) je v negativni korelaciji z »zanimanjem za umetnost in ročne spretnosti«. Koeficient je – 0,143 in je statistično značilen do meje 0,000. Istočasno je spol šibko pozitivno koreliran s »samooceno podjetniških lastnosti«, s faktorjem 0,185, povezava pa je statistično značilna.

Družabne aktivnosti so tudi v šibki korelaciji s samooceno podjetniških lastnosti, s koeficientom 0,133, ki je statistično značilen do meje 0,000.