V tej tabeli so vključeni študenti višjih in visokih šol s področja, ki jih pokriva biotehnika
2 MATERIAL IN METODE
2 MATERIAL IN METODE
V tej raziskavi smo želeli preveriti pričakovanja mladih glede izobraževanja, ki se pogosto ne ujemajo s pričakovanji posredovalcev znanja. V ta namen smo izdelali kratek anketni vprašalnik zaprtega in odprtega tipa, del vprašanj v obliki Likertove lestvice. V tem vprašalniku smo študentom dali možnost, da tudi pisno opišejo svoja pričakovanja in načrtovano kariero. Leta 2017 smo anketirali 37 študentov drugega letnika višješolskega študija programov Upravljanje podeželja in krajine (v nadaljevanju:
kmetijstvo) ter Naravovarstvo. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS, nekateri grafi so narejeni v Excelu.
3 REZULTATI
Z raziskavo smo želeli preveriti zadovoljstvo študentov z izobraževanjem in njihova pričakovanja v zvezi s študijem. Obe skupini študentov sta tesno povezani s kmetijskim prostorom. Študenti kmetijstva v večjem odstotku izhajajo iz kmetij in v njihovem študiju je bolj poudarjen proizvodni del, študenti naravovarstva večinoma ne živijo na kmetijah in so bolj osredotočeni na varovanje kmetijske krajine.
Soočanje obeh pogledov na kmetijski prostor lahko v prihodnosti pripomore k večjemu sodelovanju in tudi večji dodani vrednosti v finalizaciji posameznih proizvodov in storitev.
0 50.000 100.000 150.000 200.000
250.000 208.335
42.409
13.340 15.163 5.175
44.110 71.921 68.747
Porabljene ure kmetijske svetovalne službe
160 3.1 Analiza raziskave
a) Demografski podatki
Slika 4: Spol anketirancev
Med 37 anketiranci je bilo 40 % moških in 60 % žensk, od tega se 12 anketirancev izobražuje v programu kmetijstva in 25 (68 %) anketirancev v programu naravovarstva.
Slika 5: Kraj bivanja anketirancev
Kar 48 % anketirancev živi v krajih z manj kot 1.000 prebivalci, 30 % jih živi v krajih z nad 5.000 prebivalcev. Torej več kot polovica naših anketirancev živi v krajih z manj kot 3.000 prebivalci, kar je v slovenskem okolju definirano kot vas.
15 22
Spol anketirancev
Moški Ženski
0 2 4 6 8 10
do 500 500-1.000 1.000-3.000 3.000-5.000 5.000-10.000 nad 10.000
Kraj bivanja anketirancev
161
Slika 6: Velikost družinskih kmetij anketirancev
Le 11 študentov (30 %) živi na kmetiji svojih staršev, v programu kmetijstva pa jih kar 75 % živi na kmetijah svojih staršev. Kmetije so glede na slovensko povprečje (6,8 ha) velike, saj jih kar 8 (73 %) od 11 živi na kmetijah, večjih od 10 ha.
Slika 7: Število zaposlenih v družinskih podjetjih anketirancev
Pri vpisanih študentih drugega letnika ugotavljamo, da večina, 26 (70 %), ne izhaja iz podjetniškega okolja. Do pet zaposlenih imajo starši le pri devetih študentih (24 %), le dva študenta pa izhajata iz družin, v katerih imajo družinsko podjetje z več kot petimi zaposlenimi.
1 2 2 2
1 3 26
Velikost kmetij
1-5 5-10 10-20 20-30 30-50 nad 50 brez kmetije
4 5
1 1 26
Število zaposlenih v podjetju
do 1 2-4 5-10 nad 10 brez podjetja
162
Slika 8: Vzroki za vpis v programa Upravljanje podeželja in krajine ter Naravovarstvo
Iz slike 8 je razvidno, da se je 15 študentov (41 %) odločilo za vpis na podlagi lastne odločitve in so mnenja, da na njihove odločitve niso imeli vpliva drugi dejavniki. Kar 11 študentov (30 %) je izjavilo, da so se na višješolski program vpisali zaradi priporočila svojih prijateljev oz. so odločitev sprejeli skupaj.
Slika 9: Predlogi anketirancev za izboljšanje izobraževanja
Večina študentov (57 %) si želi več praktičnega izobraževanja, čeprav na letni ravni opravijo 400 ur dela pri delodajalcu. Iz tega bi lahko sklepali, da niso zadovoljni z delom, ki so ga opravili v prvem letniku višješolskega študija. Več kot tretjina (35 %) si želi več strokovnega znanja, kar je treba upoštevati pri nadaljnjih načrtovanjih.
0 5 10 15
Priporočilo
staršev Priporočilo prijateljev
Priporočilo osn. šole
Mediji Internetna stran
Moja odločitev 7
11
0 2 2
15
Vpliv na vpis v program
0 5 10 15 20 25
Več splošnega znanja
Več strokovnega znanja
Več prakse 3
13
21
Predlogi za izboljšanje
163
Slika 10: Mnenja študentov o njihovem pridobljenem znanju pri posameznih strokah
Kljub različnim pričakovanjem malo študentov negativno ocenjuje svoje pridobljeno znanje. Imajo pa občutek, da v enem letu niso dosegli svojih pričakovanj, menijo, da njihovo znanje ostaja enako, izrazito pri tujem jeziku. Opažamo velike razlike v znanju posameznih študentov, zato so pričakovanja nekaterih zelo velika. Kljub predlogom za izboljšanje strokovnega znanja in prakse veliko študentov ta dva sklopa ocenjuje pozitivno.
Tabela 3: Predlogi anketiranih študentov za izboljšanje določenih znanj Mnenja študentov
Kmetijska usmeritev Več tem iz področja živinoreje, kmetijskih strojev, gozdarstva, dopolnilne dejavnosti, novejše tehnologije, vodenja evidenc
Naravovarstvo Delo v laboratoriju, praktično delo, biologija in ekologija, tuj jezik, matematika, kemija, računalništvo, varstvo voda, zavarovana območja, spoznavanje rastlin, obnovljivi viri Predlogi študentov za povečanje števila strokovnih tem s področja posamezne tehnologije so v neki meri razumljivi, saj jih skoraj polovica prihaja iz drugih usmeritev. To bomo morali upoštevati pri načrtovanju, saj študij traja le dve leti.
Tabela 4: Korelacijska odvisnost med nekaterimi obravnavanimi spremenljivkami
Jezik Poslovno Ekonomsko Strokovno Praksa
Jezik 1
Poslovno 0,355* 1
Ekonomsko 0,108 0,259 1
Strokovno 0,543** –0,074 –0,008 1
Praksa 0,216 0,034 –0,312 0,173 1
* Vrednosti so statistično značilne pri p>0,05
** Vrednosti so statistično značilne pri p>0,01
Iz tabele 4 je razvidna zmerna korelacijska odvisnost med jezikom in poslovnimi predmeti in večja med strokovnimi predmeti in jezikom.
Izračunali smo tudi druge korelacijske odvisnosti, ki niso podane v tabeli. Beležimo tudi odvisnost med usmeritvijo in delom (0,580**), bivanjem in usmeritvijo (0,484**), kmetijo in usmeritvijo (–0,455**) kmetijo in delom (–0,452**), pričakovanjem in jezikom (–0,442**), izboljšanjem in usmeritvijo (0,525**).
0 5 10 15 20 25Tuj jezik
Poslovno znanje
Ekonomsko znanje Strokovno znanje
Praksa
Mnenja študentov
Negativno Enako Pozitivno
164 4 DISKUSIJA
37 anketiranih študentov Višje strokovne šole BC Naklo, od tega jih je 60 % ženskega spola, se v večjem delu vpiše v program zaradi svoje odločitve (15) ali zaradi priporočila prijateljev (11). Kar 26 študentov ne izhaja iz kmetije ali iz podjetniškega okolja, večinoma so to študenti kmetijstva (75 %). Študenti programa Naravovarstvo pa prihajajo iz večjih naselij in le v manjši meri iz podjetniškega okolja ali kmetije. Njihova pričakovanja so odvisna od okolja, iz katerega prihajajo. Kar 57 % študentov si želi boljšo prakso, kljub že opravljenim 400 uram dela, ki so ga izbrali sami. Na tem področju bo tako treba izboljšati komunikacijo med študenti, delodajalci in šolo. Smiselno bi bilo izdelati načrt pridobivanja ustreznih kompetenc in njihovega spremljanja. Velik odstotek vprašanih študentov si želi tudi več strokovnega znanja (35 %). Pri znanju tujega jezika jih večina meni, da na tem področju niso napredovali (95 %). Glavni vzrok je verjetno v različnih predstavah, tuj jezik je namreč bolj namenjen stroki in ne pridobivanju stopnje znanja. Vsekakor pa je v tem delu potrebna prenova vsebin, ki bi bile primerne za študente. Pri korelacijski analizi med posameznimi dejavniki vidimo različne odvisnosti – med pričakovanji in jezikom (– 0,442**), med strokovnimi predmeti in jezikom (0,543**) … Ta del bi bilo smiselno ponoviti v naslednjih letih, saj bi na večjem vzorcu lahko dobili bolj relevantne podatke.
Iz te raziskave je razvidno, da moramo več truda vložiti v individualizacijo in program v večji meri prilagajati potrebam študentov, ki morajo biti usklajene s potrebami na trgu. V tej anketi pri študentih opažamo pomankanje podjetniške naravnanosti in inovativnosti. Večina študentov, ki živijo na kmetiji, bi izbrala delo na kmetiji, vendar nimajo razvojne vizije.
V preteklosti je bilo kar nekaj projektov, ki so skušali izobraziti gospodarje kmetij in njihove člane.
Eden od njih je bil Twinning projekt, interaktivni strateški marketing, ki so ga izvajali slovenski in nizozemski strokovnjaki. Praktična izvedba je bila izvedena na vzorcu desetih kmetij, ki so izdelale strateški načrt za kmetijsko gospodarstvo. Hkrati so se na kmetijah učili strateškega razmišljanja in način pristopa k razvoju njihovega gospodarstva (Klopčič et all., 2009).
V slovenskem prostoru premalo pozornosti posvečamo ekonomiki in gospodarjenju na kmetijah. Glavni vzrok je v tem, da manjša kmetijska gospodarstva in njihovi člani tem vsebinam posvečajo zelo malo časa. Izrazito se to odraža na dopolnilnih kmetijah, kjer kmetijstvo ni glavni vir zaslužka. Zato bomo morali načrtno delati z mladimi in jih opolnomočiti tudi za vodenje kmetijskih gospodarstev. Potrebna bo povezava med izobraževalnimi, raziskovalnimi, svetovalnimi, storitvenimi in proizvodnimi inštitucijami (Pogačnik, Vidic, 2016). Za povezovanje med temi inštitucijami so v programu razvoja podeželja na voljo tudi potrebna finančna sredstva, le upamo lahko, da jih bomo koristno unovčili (Program razvoja podeželja …, 2015, 23, 179, 770).
Slovenski prostor je zaradi svoje butičnosti na kmetijskem izobraževalnem področju lahko primeren
»poligon« za razvoj in inovacije.
Literatura in viri
Aarts, H.F.M., Humphreys, J., Le Gall, A. Viewpoint: effective stakeholder communication in agriculture: together we stand, divided we fall. Jornal of Agricultural Science, 2014, p-65-70.
Acker, D.G. Improving the Quality of Higher Education in Agriculture Globally in the 21st Century:
Constraints and Opportunities. International Agriculture Programs College of Agriculture Iowa State University,
Agricultural statistics and indicators (online).2018. (citirano, 14.09.20189: Dostopno na naslovu:
https://ec.europa.eu/agriculture/statistics_en
Agriculture and rural development (online).2018. (citirano, 14. 9. 2018: Dostopno na naslovu:
https://ec.europa.eu/agriculture/rural-area-economics_en
Klopčič, M. Postma, D. Kuipers, A. Interaktivni strateški management. LEI Wageningen, RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2009, 115 s.
165
Pogačnik (1), M. Gorenjska kot samooskrbna prehranska regija. 4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS – s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane »Z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti« 20. in 21. april 2016, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija.
Pogačnik (2), M. Pridobivanje novih znanj na področju kmetijstva. 37. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, 21.–23. marec 2018, Portorož.
Pogačnik (3), M. Osrednja vloga šolskega vrta v kmetijskem izobraževanju. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2013, 161 s.
Pogačnik, M., Vidic, F. 2016. Medsebojno povezovanje institucij in razvoj znanja na podeželju. 35.
mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, 16.–18. marec 2016, Portorož.
Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2016. Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2017, 243 s.
Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020. RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 416 s.
Statistični podatki o kmetijstvu. Statistični urad RS (online). 2018. (citirano 14. 9. 2018): Dostopno na naslovu: (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6742).
Sherrard, D., Earth, I. A. Entrepreneurship education in agriculture: The EARTH University approach.
University, Apartado 4442–1000, San Jose, Costa Rica, Central America. 42 p.
Strategic Plan – Hortikulture inovation Australija. 2016.
Strategieprozess Zukunft Pflanzenbau – Wirtschaftliche, volkswirtschaftliche und soziale Betractungen.
Bundesanstalt fuer Agrarwirtschaft Oesterreich.
Vrednotenje– presoja rezultatov Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–
2020; končno poročilo. Deloitte, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, junij 2017, 314 s.
166
5. konferenca z mednarodno udeležbo
Konferenca VIVUS – s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane
»Družbeno odgovorna uporaba novih znanj in naprednih tehnologij«
26. oktober 2018, Biotehniški center Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenija _____
5th Conference with International Participation
Conference VIVUS – on Agriculture, Environmentalism, Horticulture and Floristics, Food Production and Processing and Nutrition
»Socially Accountable Use of New Knowledge and Advanced Technologies«
26th October 2018, Biotechnical Centre Naklo, Strahinj 99, Naklo, Slovenia