• Rezultati Niso Bili Najdeni

3.1 Predstavitev raziskovalnega problema in cilji

Osnovnošolsko obdobje je obdobje hitrega razvoja, velikih fizičnih in psihičnih obremenitev, zato je še toliko bolj pomembno, kaj otrok – mladostnik tekom dneva zaužije. Pogosto se dogaja, da se premalo časa in pozornosti nameni pravilni izbiri jedi in s tem posledično pravilnemu razmerju hranilnih snovi. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako dobro je poznavanje živil, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov. S pomočjo ankete sem želela ugotoviti, kakšen odnos imajo učenci do zdrave prehrane in kakšno je poznavanje ogljikovih hidratov med učenci (koliko vedo o pomenu ogljikovih hidratov za njihov razvoj, o sestavi ogljikovih hidratov, poznavanju živil z večjo vsebnostjo OH). V okviru prehranskega izobraževanja sem učencem želela predstaviti pomen ogljikovih hidratov v prehrani in živila, v katerih je ogljikovih hidratov največ. Učencem sem želela predstaviti piro kot nepogrešljiv vir koristnih hranilnih snovi, od katerih prevladujejo lahko prebavljivi ogljikovi hidrati, rastlinske beljakovine, zelo malo maščob, vitamini, mineralne snovi in prehranske vlaknine. Piro so učenci spoznavali v okviru prehranskega izobraževanja, po izpolnjenem anketnem vprašalniku pa smo piro približali tudi pri praktičnem delu, pri pripravi in okušanju pirinih jedi.

Pripravili, primerjali in ocenjevali smo jedi, pripravljene iz bele pšenične moke in pirine moke ter ocenjevali že pripravljeni jedi iz pirine moke (pirina pletenica) in pirine kaše (pirin narastek). Aktivnosti so potekale v okviru dejavnosti pri pouku gospodinjstva.

Raziskovalna vprašanja v diplomskem delu:

 Koliko učenci vedo o zdravem načinu prehranjevanja in kje dobijo največ informacij?

 Kaj učenci razumejo, oziroma si predstavljajo pod pojmom ogljikovi hidrati?

 Ali poznajo živila, ki vsebujejo več ogljikovih hidratov?

 Ali učenci poznajo piro, kakšen je njihov odnos do jedi iz pire?

26

3.2 Metode dela

3.2.1 Opis metode

Metoda raziskovanja je deskriptivna ali opisna. Za doseganje zastavljenega cilja sem uporabila anketno tehniko zbiranja podatkov. Anketni vprašalnik obsega enaindvajset vprašanj. Enajst vprašanj je zaprtega tipa, kjer učenci izbirajo med alternativami, teh je od 2 do 5. Eno vprašanje zajema več trditev in je prav tako zaprtega tipa. Pri desetih vprašanjih, kjer smo želeli pridobiti bolj podrobne informacije o znanju in mnenju učencev, smo zastavili vprašanja odprtega tipa. Pri dobljenih odgovorih sem upoštevala pogostost pojavljanja posameznih odgovorov (Priloga 1 in Priloga 2).

3.2.2 Zasnova ankete in izvedba anketiranja

Pri sestavljanju anketnega vprašalnika sem upoštevala cilje diplomskega dela.

Vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Zanimalo me je, kakšen je odnos učencev do zdrave prehrane, kakšno je poznavanje ogljikovih hidratov in živil z več ogljikovimi hidrati pri učencih in koliko poznajo piro ter jedi iz pire. Anonimni anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov (prvi in drugi vprašalnik). Pred začetkom dejavnosti so učenci odgovarjali na prvi vprašalnik, ki je vseboval enaindvajset vprašanj. Po končanem obravnavanju novih vsebin učnega procesa so učenci ponovno odgovarjali na devet vprašanj iz prvega vprašalnika (Priloga 1 in Priloga 2).

Vprašalnik za ocenjevanje jedi je sledil po praktičnem delu učencev. Učenci so po navodilih samostojno pripravili pirine palačinke in palačinke iz bele pšenične moke ter jih ocenili z mersko lestvico od 1 – zelo slabo, 2 – slabo, 3 – dobro, 4 – zelo dobro do 5 – odlično. Ocenjevali so okus, barvo in vonj ter podali splošno oceno. Nato so ocenjevali še dve vnaprej pripravljeni jedi, pirin narastek in pirino pletenico. Pri ocenjevanju jedi so bila dodana še štiri vprašanja zaprtega tipa, ki so se navezovala na ocenjevano jed.

Obravnavanje novih vsebin v učnem procesu in praktično izobraževanje pri dejavnosti sta izvedli učiteljici, ki poučujeta gospodinjstvo. Prav tako sta pomagali pri izvajanju anketiranja.

27 3.2.3 Opis vzorca

V celotnem vzorcu anketiranih osnovnošolcev je sodelovalo 61 deklet in 49 fantov, ki so obiskovali pouk gospodinjstva. Starost anketiranih učencev je bila med 12 in 13 let, en učenec je dopolnil 14 let. Skupaj je bilo vključenih 110 učencev (Preglednica 1).

Anketiranje učencev se je izvajalo v okviru dejavnosti pri pouku gospodinjstva.

Preglednica 1: Število in delež anketiranih učencev glede na starost in spol

Starost učencev Dekleta Fantje Skupaj

f f % f f % f f %

12 let 43 39,1 38 34,5 81 73,6

13 let 17 15,5 11 10 28 25,5

14 let 1 0,9 0 0 1 0,9

Skupaj vsi učenci 61 55,5 49 44,5 110 100

Pouk gospodinjstva je potekal v skladu z učnim načrtom, ki je predviden za predmet gospodinjstvo devetletne osnovne šole. Dejavnosti in posledično anketiranje je bilo razdeljeno na obravnavanje teoretičnih vsebin in potem je sledilo še praktično delo.

Obravnavane vsebine pri dejavnosti in pozneje v anketnem vprašalniku so bile skupine živil (žita in žitni izdelki), hranilne snovi, ki jih vsebujejo, ogljikovi hidrati in njihove lastnosti, predstavitev pire kot vira kvalitetnih hranilnih snovi in pomen kvalitetne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja.

Pri praktičnem delu in ocenjevanju jedi je zaradi organizacije dela sodelovalo 71 učencev. Preostali učenci so sočasno izvajali druge vzporedne dejavnosti (Preglednica 2).

Preglednica 2: Število in delež učencev pri praktičnem delu glede na spol

Spol učencev Ocenjevanje jedi

f f %

Fantje 32 45,1

Dekleta 39 54,9

Skupaj 71 100

Pri spoznavanju pire in jedi iz pire so učenci senzorično ocenjevali jed iz pire in podobno klasično jed (pirine palačinke, palačinke iz bele pšenične moke, pirino pletenico in pirin narastek). Pirino pletenico in pirin narastek smo za ocenjevanje

28

vnaprej pripravili, palačinke iz bele pšenične moke in pirine palačinke pa so učenci pripravili sami pri praktičnem delu in jih potem ocenili.

Pri praktičnem delu so učenci izpolnili delovni list in ocenjevalni list za palačinke ki so jih sami pripravili (Priloga 3).

Sočasno so drugi učenci okušali in ocenjevali že pripravljeni jedi, pirino pletenico in pirin narastek (Priloga 4).

29