Socialni pedagogi se zaradi specifičnih znanj odlično znajdejo na različnih področjih dela s posamezniki in skupinami, zato me je v empiričnem delu zanimalo, ali v praksi njihova znanja delujejo tudi na socialnim pedagogom ne tako poznanem področju, kot je kadrovsko področje. Za področje kadrovanja socialni pedagog namreč ne pridobi informacij in znanj tekom študija, kar pomeni, da morajo le‐ta pridobiti kasneje, v praksi. Nekateri socialni pedagogi morda ravno zaradi tega, pa tudi, ker socialna pedagogika v preteklosti ni toliko posegala na področje dela, preprosto ne pomislijo, da je to področje morda primerno za njihovo zaposlitev.
9.1. Raziskovalni problem
9.1.1. Opredelitev problema
Delovno mesto je lahko vir zadovoljstva, lahko pa tudi vir slabega počutja tako v poslovnem, kot tudi v zasebnem življenju. Od vodilnih je odvisno ali bo počutje zaposlenih na delovnem mestu dobro ali slabo, saj prav oni vplivajo na potek dogodkov s svojim načinom vodenja.
Službe postajajo bolj in bolj zahtevne, vse več je pričakovanj in posledično pritiskov, ki jih ljudje ne zmorejo več in zato vedno pogosteje podležejo stresu, kar ima vse pogosteje za posledice zdravstvene težave in bolniške dopuste.
Socialni pedagogi smo izobraženi za delo z ljudmi, prepoznavanje težav ter opremljanje ljudi s kompetencami za njihovo reševanje, za timsko delo, prepoznavanje in vplivanje na skupinsko dinamiko in tako dalje. Zanimalo me je, ali je socialni pedagog lahko zaposlen na delovnem mestu, ki mu ponuja delo s kadrovskimi viri, ali je za to delo primerno izobražen in ali lahko s svojimi znanji pripomore k boljšemu počutju zaposlenih na delovnem mestu ter posledično boljšemu delu zaposlenih. Na splošno torej, ali lahko socialni pedagog zasede delovno mesto na kadrovskem področju ter katere prednosti to prinaša organizaciji.
9.1.2. Namen in cilji
Cilj diplomskega dela je prikazati možnosti socialnih pedagogov za zaposlitev na delovnem mestu izven klasičnega socialno pedagoškega polja, oziroma natančneje na področju kadrovskega menedžmenta, tako v zasebnem, javnem neprofitnem, kot tudi v zasebnem profitnem sektorju. Na ta način bi želela prikazati večje število poklicnih možnosti bodočim in že diplomiranim socialnim pedagogom. Prav tako je cilj diplomskega dela prikazati socialnopedagoške kompetence, katerih pozitivni vpliv na kadrovskem področju se že kaže v marsikateri organizaciji ali pa bi se lahko, v kolikor bi organizacije na tem področju zaposlile ali kako drugače sodelovale s socialnim pedagogom.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je stanje na področju kadrovskih virov, kolikšen pomen se daje zaposlenim na delovnih mestih in njihovemu dobremu počutju, ter tudi osebnostnemu razvoju zaposlenih in kakšno vlogo bi pri tem lahko prevzel socialni pedagog.
Poleg tega pa me je zanimalo, kako dobro so socialni pedagogi seznanjeni s področjem kadrovskih virov, in ali se počutijo dovolj kompetentne za opravljanje dela na kadrovskem področju, kljub temu, da to v osnovi ni njihovo področje.
9.1.3. Raziskovalna vprašanja
V diplomskem delu postavljam štiri ključna raziskovalna vprašanja in sicer:
‐ Kakšne so možnosti socialnih pedagogov za zaposlitev na kadrovskem področju oziroma kakšne priložnosti ima za delovanje na tem področju?
‐ Katera znanja ima socialni pedagog za delovanje na kadrovskem področju in katera znanja mora pridobiti naknadno?
‐ Katera delovna mesta lahko zasede socialni pedagog na kadrovskem področju in katere kadrovske naloge lahko izvaja?
‐ Ali lahko socialni pedagog z delovanjem na kadrovskem področju posamezne organizacije prispeva k boljšemu delovanju in posledično večjemu uspehu organizacije?
9.2. Metodologija
9.2.1. Raziskovalna metoda
Osrednji namen raziskovalnega dela je bil raziskati, kakšna je vloga socialnega pedagoga pri razvoju človeških virov. Pri raziskavi sem želela pridobiti kvalitativne podatke osebnostne in odnosne narave, zato sem se odločila za deskriptivno raziskovalno metodo z uporabo kvalitativne analize delno strukturiranih intervjujev, ki sem jih opravila s socialnimi pedagoginjami, zaposlenimi na delovnem mestu, kjer imajo tako ali drugače opravka z razvojem kadrov in ostalimi kadrovskimi nalogami.
9.2.2. Vzorec in postopek izbire
Raziskovalna vprašanja sem preverjala na vzorcu treh oseb, socialnih pedagoginj, ki so zaposlene v različnih sektorjih.
V vzorcu se osebe razlikujejo glede na področje, na katerem so intervjuvanke zaposlene. Prva socialna pedagoginja, K.G. je zaposlena v zasebni, nepridobitni organizaciji, kot koordinatorka programov, druga E.K. je zaposlena v zasebnem pridobitnem sektorju in sicer kot samostojna podjetnica na področju izobraževanja odraslih (in tudi otrok), pri svojem delu pa sodeluje tako z nevladnimi nepridobitnimi organizacijami, s pridobitnimi, in tudi z javnim nepridobitnim in pridobitnim sektorjem. Tretja intervjuvana oseba, M.J., je dobro leto zaposlena v javnem nepridobitnem sektorju (v srednji šoli), kjer opravlja delo socialne pedagoginje na delovnem mestu svetovalne delavke.
Vzorec sem pridobila na podlagi bežnih poznanstev vseh treh socialnih pedagoginj, ki so zaposlene na delovnih mestih, kjer imajo opravka s kadrovskimi nalogami. Po posvetovanju z mentorjem je bil prvotni načrt opraviti po dva intervjuja za vsako področje dela (javno, zasebno, pridobitno), vendar sem idejo opustila zaradi težav pri pridobivanju dodatnih kandidatov za intervju, ki bi imeli socialno pedagoško izobrazbo in bili zaposleni na kadrovskem področju (razlog je bila njihova časovna stiska, bolniška odsotnost).
Vse tri socialne pedagoginje s katerimi sem kasneje tudi opravila intervju, so se strinjale z izvedbo intervjuja. Vzorec ni reprezentativen, saj sem opravila intervjuje z izbranimi
kandidatkami na treh različnih področjih, zato odgovorov na raziskovalna vprašanja ne morem posploševati. Kljub temu odgovori lahko dajo kvalitetno sliko o morebitni vlogi socialnega pedagoga pri razvoju človeških virov in podajajo nekatere misli za razmislek in morebitne dodatne raziskave na omenjeno temo.
9.2.3. Raziskovalni instrumenti ter postopek zbiranja podatkov
Za raziskovanje zastavljenega problema sem izbrala delno strukturiran oziroma odprti intervju. Okvirna vprašanja sem si zastavila vnaprej, da so mi služila za usmerjanje intervjuvanca pri njegovi pripovedi, vendar sem vprašanja tekom pripovedovanja spreminjala in prilagajala, glede na smer pripovedi pripovedovalca. Z vnaprej zastavljenimi vprašanji namreč nisem želela motiti poteka zgodbe, saj bi lahko zmotila tok misli pripovedovalca. Kljub temu sem v primerih, ko je bilo to potrebno, uporabila dodatna, vnaprej pripravljena vprašanja. Ta način intervjuvanja sem si izbrala zato, da so imeli intervjuvanci možnost povedati, kar se jim zdi pomembno.
Z osebami, ki so privolile v intervju preko navezanega kontakta po telefonu, sem se dogovorila za opravljanje intervjuja na njihovem delovnem mestu. Intervjuje sem izvedla osebno.
Pred izvedbo intervjuja sem posredovala osnovne informacije v povezavi z raziskavo, prosila za dovoljenje za snemanje intervjuja in zagotovila anonimnost. Povprečno je izvedba intervjuja trajala 45 minut. Kasneje sem vsak intervju dobesedno pretipkala.
9.2.4. Postopek obdelave podatkov
Pridobljeno gradivo sem obdelala s pomočjo priročnika Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu, ki ga je pripravil avtor Mesec (1998) in v katerem podaja navodila za postopek kvalitativne analize pridobljenega gradiva. Izvedbo postopka kvalitativne analize sem izdelala v šestih korakih:
urejanje gradiva,
določitev enot kodiranja,
odprto kodiranje,
izbor in definiranje relevantnih pojmov,
odnosno kodiranje,
formuliranje teorije.
Za analizo pridobljenih podatkov sem uporabila odprto kodiranje, ki vsebuje tri različne postopke (prav tam):
pripisovanje pojmov emipiričnim opisom,
združevanje sorodnih pojmov v kategorije,
analiza značilnosti pojmov in kategorij.
Najprej sem pridobljeno gradivo uredila in določila enote kodiranja. Označila sem vse tiste stavke oziroma misli, ki so se navezovale na raziskovalna vprašanja in podvprašanja, ter tudi tiste, za katere sem ocenila, da mi bodo ob postopku analize dali uporabne podatke. Nato sem nadaljevala s kodiranjem po postopku: za vsak razčlenjeni del besedila sem poiskala besedo ali kratko misel, ki je opisala stavek ali misel ter jo kodirala s kodo prvega reda. Nato sem vse misli združila glede na skupne značilnosti v kode drugega reda, ki sem jih združila v posamezne vsebinske kategorije. Kategorije sem na tej ravni združila in interpretirala pomen pridobljega gradiva ter interpretacijo povezala s teorijo.