Raziskava, v kateri so ugotavljali vključenost diplomiranih medicinskih sester v proces cepljenja, njihovo vlogo, znanje in prisotnost kakršnih koli etičnih dilem, ugotavlja, da se skoraj polovica (45,5 %) diplomiranih medicinskih sester srečuje z etičnimi dilemami v povezavi s cepljenjem. Starši, ki svojih otrok ne želijo cepiti, imajo predvsem slabe izkušnje ali pa se bojijo stranskih učinkov in zdravstvenih težav, ki se lahko pojavijo; nekateri svojih otrok ne želijo cepiti, ker se bojijo razvoja avtizma kot posledico cepljenja (Romih, 2017).
Madewell in sodelavci (2021) so želeli ugotoviti, kakšno je znanje zdravstvenih delavcev v Hondurasu (Srednja Amerika) in kakšen odnos imajo le ti do cepljenja. Med drugim jih je tudi zanimalo, kateri so razlogi za zavrnitev cepljenja proti sezonski gripi. Od celotnega vzorca jih skoraj polovica (47,9 %) ni bilo cepljenih. 41,6 % necepljenih navaja strah pred škodljivimi učinki cepljenja, od tega 30 % strah pred neželenimi učinki, 17 % strah pred okužbo s gripo ter 6,8 % strah pred bolečino pri injiciranju cepiva. Nekateri ne verjamejo, da je cepivo potrebno (61,5 %), predvsem ker ne zaupajo v cepiva (6,6 %) ali pa menijo, da niso učinkovita (6,2 %). Kot razlog za necepljenje navajajo tudi omejen dostop do cepiv
(45,6 %), denimo zaradi prezaposlenosti (26,4 %) ali da jim cepivo ni bilo ponujeno (21,6 %).
Pregled literature, ki med drugim raziskuje tudi prepričanja zdravstvenih delavcev o cepivu proti gripi, pokaže, da so mnogi zdravstveni delavci prepričani, da cepivo ni učinkovito pri preprečevanju gripe, opozarjali so na mutacije virusa in morebitno neusklajenost sevov cepiv. Nekateri so trdili, da znanstveni dokazi o učinkovitosti cepiva ne zadoščajo, spet drugi celo trdijo, da bi morali zadoščati tudi drugi postopki za nadzor okužbe, kot sta na primer umivanje rok in izogibanje stikov s pacienti. Številni so izrazili zaskrbljenost zaradi možnih stranskih učinkov, vključno s povzročanjem gripe ali gripi podobnih simptomov ali neugodja na mestu injiciranja zdravila (Lorenc et al., 2017).
V Srbiji so želeli oceniti razširjenost cepljenja in oceniti status cepljenja proti hepatitisu B med zdravstvenimi delavci v največjem kliničnem centru v Srbiji. Poleg ocenjevanja ravni znanja in statusa cepljenja so del vprašalnika namenili tudi razlogom za in proti cepljenju.
Med najvišje uvrščenimi razlogi za zavrnitev cepiva proti hepatitisu B so bila mnenja, da nimajo povečanega tveganja za okužbo, zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov cepiva, prezaposlenost ali pa niso prepričani o učinkovitosti cepiva (Kisic-Tepavcevic et al., 2017).
16
5 RAZPRAVA
Etika v zdravstveni negi je sicer dobro poznana, vendar zaposleni na tem področju niso dovolj osveščeni. Poklicna etika temelji na poklicni in osebni zavzetosti, določa vrednote in načela, po katerih se morajo zaposleni ravnati (Kangasniemi et al., 2014). Pri obravnavi pacientov z infekcijskimi boleznimi je etična ozaveščenost še toliko bolj pomembna, saj se zdravstveni delavci pri obravnavi infekcijskih pacientov srečujejo s številnimi etičnimi dilemami. Predvsem pri novonastalih ali ponovnih izbruhih nalezljivih bolezni se marsikdo prvič sreča z obravnavo takšnih pacientov. Zaradi pomanjkanja znanja je pri zdravstvenih delavcih prisoten strah pred izpostavljenostjo bolezni in obravnavo takšnih pacientov, predvsem pa se pojavljajo vprašanja, kako zaščiti sebe in paciente. To v svojih raziskavah potrjujeta Sperling (2021) in Raven s sodelavci (2018). Kumar s sodelavci (2020) potrjuje potrebo po informiranju in usposabljanju zaposlenih za nadzor okužb in zagotavljanju osebne zaščitne opreme in ostalih virov, kar pripomore k pripravljenosti zdravstvenih delavcev v kriznih razmerah.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah (2017) zdravstvene delavce zavezuje, da varujejo vse informacije o zdravstvenem stanju pacientov, medtem ko je razkritje teh podatkov upravičeno le, kadar to dovoljujejo zakoni s področja zagotavljanja javne varnosti. Kot ugotavljajo Arapi in sodelavci (2015) ter Njozing in sodelavci (2011) so stališča zdravstvenih delavcev v povezavi varovanja pacientovih podatkov še vedno deljena, predvsem zaradi nedoločenih smernic zaupnosti v ustanovah, kjer so zaposleni.
Pacientom, ki imajo na primer virus HIV je na voljo individualno svetovanje ali svetovanje v paru. Pozitivna stran svetovanja v paru je, da lahko pari skupaj sprejmejo premišljene odločitve o preprečevanju HIV (v primeru, da partner ni okužen) in reprodukciji (WHO, 2012). Svetovanje v paru je zaželeno tudi pri pacientih, ki svojega statusa o bolezni ne želijo razkriti svojemu partnerju. Tako so v Kamerunu (Srednja Afrika) razvili različne strategije obveščanja partnerjev, tako z neposrednim obveščanjem ob prisotnosti pacienta ali preko telefona/pošte brez razkritja identitete pacienta (Njozing et al., 2011).
Najpogostejši in hkrati najstarejši učinkovit ukrep za preprečitev širjenja nalezljivih bolezni je osamitev pacienta. Z ureditvijo izolacije posegamo v osnovne pacientove pravice, kot so dostojanstvo in svoboda gibanja (Pleterski Rigler, 2014), Arapi s sodelavci (2015) utemeljuje, da je kljub omejevanju pogosto (32 %) ali vedno (58,3 %) zagotovljena varnost
pacienta. Pri pacientih, njihovih svojcih, pa tudi zdravstvenih delavcih pa omejevalni ukrepi povzročajo različne duševne stiske (Pleterski Rigler, 2014), kot so povečano tveganje za tesnobo in depresijo, kar v svoji raziskavi potrjuje Purssell s sodelavci (2020).
Zdravstveni delavci so najbolj izpostavljeni okužbam, soočajo se s psihološkimi stiskami, utrujenostjo, poklicno izgorelostjo, stigmo ipd., zato imajo pravico, da jim delodajalec zagotovi usposabljanje o varnosti pri delu, ustrezno varovalno opremo, jih seznani s tehničnimi posodobitvami, jim zagotovi ustrezna orodja in okolje za ocenjevanje, triažiranje, testiranje in zdravljenje pacientov ter jim omogoči, da uveljavijo pravico zapustiti delovno okolje ob resni in neposredni nevarnosti za njihovo življenje in zdravje (WHO, 2021).
Vendar kot pojasnjujeta Gould s sodelavci (2018) in Reidy s sodelavci (2015) bolnišnice nimajo zagotovljenih ustreznih pogojev za vzpostavljanje izolacije pacientov, saj primanjkuje prostorov, osebne varovalne opreme in opreme, ki je potrebna za vzpostavitev izolacije.
Gould s sodelavci (2018) potrjuje, da imajo največ težav z izolacijo v državah, kjer ne morejo vzpostaviti izolacijskih prostorov, čeprav obstaja veliko razlogov za neuspeh izolacije v vseh organizacijah, ne glede na razpoložljivost opreme. Izolacija vključuje veliko več kot le namestitev pacientov v enoposteljnih sobah. Etične dileme, ki se pojavijo, so neprepoznavanje kužnih pacientov ter pomanjkljivo znanje tako pacientov kot javnosti o njihovem prispevku k preprečevanju okužb.
V Evropi je cepljenje popolnoma običajen ukrep za preprečevanje bolezni. S cepljenjem smo nekatere bolezni uspešno izkoreninili, kljub temu pa so nekatera cepiva še vedno premalo uporabljena. Čeprav je cepljenje z leti postalo dokaj varno in učinkovito, mnogi še vedno nasprotujejo imunizaciji (ECDC, 2021). Na zavračanje cepiva kljub razpoložljivosti vplivajo številni dejavniki, kot so vprašanja zaupanja v varnost in učinkovitost cepiv; dojemanje, da je tveganje za okužbo majhno in zato cepljenje ni potrebno; ter nedostopnost v smislu oddaljenosti, stroškov (WHO, 2014).
Kot potrjujejo Romih (2017), Madewell in sodelavci (2021), Lorenc in sodelavci (2017) ter Kisic-Tepavcevic in sodelavci (2017), nekateri ljudje ne verjamejo v učinkovitost cepiva, bojijo se stranskih učinkov, kot je na primer okužba, proti kateri se cepijo. Na zavrnitev cepljenja vplivajo tako slabe izkušnje, vrednote posameznikov kot tudi prepričanje, da okužbi niso izpostavljeni.
18
Romih (2017) navaja, da zaradi pomanjkljivih in neustreznih informacij nekateri ljudje verjamejo, da lahko bolezen preprečijo ali omilijo s preventivnimi ukrepi in z zdravim načinom življenja. Pred vsakim cepljenjem je potreben informiran pristanek pacientov, s katerim sami prevzamejo odgovornost za morebitne zaplete. Medicinske sestre navajajo, da ni njihova obveza, da paciente (starše) prepričujejo v nekaj, česar sami ne želijo.
6 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo na podlagi pregleda slovenske in tuje literature predstavili etični vidik zdravstvene obravnave pacientov z infekcijskimi boleznimi. Ugotovili smo, da se zdravstveni delavci pri obravnavi pacientov z infekcijskimi boleznimi srečujejo s številnimi etičnimi dilemami, kar lahko vpliva tudi na kakovost zdravstvene obravnave.
Med zdravstvenimi delavci, ki jim primanjkuje znanja o obravnavi pacientov z infekcijskimi boleznimi, je prisoten strah pred neznanim. Nimajo dovolj informacij, kako zaščiti sebe, paciente in posledično se bojijo stika s pacientom, ki ima nalezljivo bolezen, da ne bi zboleli tudi sami in ogrozili svojih domačih. Čeprav jim mora delodajalec zagotoviti vso potrebno zaščitno in drugo opremo ter primerne prostore, so nemalokrat prepotrebni viri omejeni, moten pa je delovni proces. Do tega pride predvsem v novonastalih izbruhih nalezljivih bolezni, ko tako ustanove kot zaposleni niso pripravljeni na to, kar bi lahko sledilo.
Etična dilema, s katero se zaposleni v zdravstvu srečujejo, je tudi varovanje osebnih podatkov pacientov, kjer zakon določa posredovanje podatkov osebam, ki bi lahko zbolele, čeprav se medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege zavedajo kršenja najpomembnejšega etičnega načela − spoštovanja avtonomije varstva podatkov.
V povezavi s cepljenjem je narejenih veliko raziskav, saj se od nekdaj pojavljajo etična vprašanja in dileme, ali se cepiti ali ne. Tako za obvezno kot neobvezno cepljenje so značilna razna prepričanja, da cepivo ne deluje ali celo škoduje, da se lahko pred nalezljivimi boleznimi zaščitimo na druge načine. Zato je imunizacija vse manjša in posledično bolezni ne moremo izkoreniniti ali pa celo pride do ponovnih izbruhov že prej skoraj izkoreninjenih bolezni. Etično vprašljivo je tudi zavračanje cepljenja zdravstvenih delavcev, ki bi morali biti za zgled celotni javnosti.
Ker smo našli le eno raziskavo, narejeno v Sloveniji z omenjenega področja, naloga temelji predvsem na raziskovanju in prebiranju tujih raziskav. To tudi dokazuje, da je raziskav na temo zdravstvene obravnave in prisotnih etičnih dilem v povezavi z infekcijskimi boleznimi na slovenskem območju premalo in da bi bilo potrebno omenjeno problematiko s strani različnih strokovnjakov bolje raziskati.
20
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIR
Arapi K, Kioumis I, Ktenas E, Amanaki E, Garani-Papadatos T (2015). Ethical issues in the treatment of tuberculosis: Knowledge and attitudes of health professionals in three Greek hospitals. Pneumon 4(28): 360–8.
Dostopno na: http://www.pneumon.org/assets/files/789/file622_89.pdf <12. 4. 2021>.
Beeching NJ, Fenech M, Houlihan CF (2014). Ebola virus disease. BMJ 349: g7348.
doi: 10.1136/bmj.g7348.
Bowen RAR (2020). Ethical and organizational considerations for mandatory COVID-19 vaccination of health care workers: A clinical laboratorian's perspective. Clin Chim Acta.
510: 421–2. doi: 10.1016%2Fj.cca.2020.08.003.
Britannica (2021). Black Death.
Dostopno na: https://www.britannica.com/event/Black-Death <15. 4. 2021>.
Centers for Disease Control and Prevention - CDC (2014). EID Journal Background and Goals.
Dostopno na: https://wwwnc.cdc.gov/eid/page/background-goals < 12. 4. 2021>.
CDC (2016). Transmission- based precautions.
Dostopno na: https://www.cdc.gov/infectioncontrol/basics/transmission-based-precautions.html <18. 5. 2021>.
CDC (2018). Standard Precautions.
Dostopno na:
https://www.cdc.gov/oralhealth/infectioncontrol/summary-infection-prevention-practices/standard-precautions.html <12. 4. 2021>.
CDC (2019). 2014-2016 Ebola outbreak in West Africa.
Dostopno na: https://www.cdc.gov/vhf/ebola/history/2014-2016-outbreak/index.html
<12. 4. 2021>.
Department of health - DoH (2013). UK Five Year Antimicrobial Resistance Strategy 2013 to 2018. Richmond House: London.
Dostopno na: https://www.gov.uk/government/publications/uk-5-year-antimicrobial-resistance-strategy-2013-to-2018 <28. 4. 2021>.
European centre for disease prevention and control – ECDC (2021). Vaccine-preventable diseases.
Dostopno na: https://www.ecdc.europa.eu/en/immunisation-vaccines/facts/vaccine-preventable-diseases <15. 5. 2021>.
European Parliament News. Vaccines (2018): MEPs concerned about drop in vaccination rates in the EU.
Dostopno na:
https://www.europarl.europa.eu/news/en/headlines/society/20180316STO99921/vaccines-meps-concerned-about-drop-in-eu-vaccination-rates <12. 4. 2021>.
Fauci AS, Morens DM (2012). The Perpetual Challenge of Infectious Diseases. N Engl J Med 366 (5): 454–61. doi: 10.1056/nejmra1108296.
Giubilini A (2019). The ethics of vaccination. Cham (CH): Palgrave Pivot.
Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK538383/ <10. 4. 2021>.
Giubilini A (2020). Vaccination ethics. Br Med Bull 137 (1): 4–12.
doi: 10.1093/bmb/ldaa036.
Gould DJ, Drey NS, Chudleigh J, King MF, Wigglesworth N, Purssell E (2018). Isolating infectious patients: organizational, clinical, and ethical issues. Am J Infect Control 46(8):
e65–9. doi: 10.1016/j.ajic.2018.05.024.
Hostiuc S, Molnar AJ, Moldoveanu A et al. (2018). Patient autonomy and disclosure of material information about hospital-acquired infections. Infect Drug Resist 11: 369–75.
doi: 10.2147%2FIDR.S149590.
Jiang S (2020). Don’t rush to deploy COVID-19 vaccines and drugs without sufficient safety guarantees. Nature 579(7799): 321. doi: 10.1038/d41586-020-00751-9.
22
Kane M, Case LK, Kopaskie K, et al. (2011). Successful transmission of a retrovirus depends on the commensal microbiota. Science 334(6053): 245–9.
doi: 10.1126/science.1210718.
Kangasniemi M, Pakkanen P, Korhonen A (2014). Professional ethics in nursing: an integrative review. J Adv Nurs 71(8): 1744–57. doi: 10.1111/jan.12619.
Kisic-Tepavcevic D, Kanazir M, Gazibara T et al. (2017). Predictors of hepatitis B vaccination status in healthcare workers in Belgrade, Serbia, December 2015. Euro Surveill 22(16): 30515. doi: 10.2807%2F1560-7917.ES.2017.22.16.30515.
Klitzman R (2015). Evolving challenges and research-needs concerning Ebola. Am J Public Health 105(8): 1513–5. doi: 10.2105%2FAJPH.2015.302757.
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije (2014). Ur L RS 71: 7847.
Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014-01-2937/kodeks-etike-v-zdravstveni-negi-in-oskrbi-slovenije <15. 4. 2021>.
Kumar J, Katto MS, Siddiqui AA, et al. (2020). Predictive factors associated with fear faced by healthcare workers during COVID-19 pandemic: A questionnaire-based study.
Cureus 12 (8): e9741. doi: 10.7759%2Fcureus.9741.
Kuss SK, Best GT, Etheredge CA, et al. (2011). Intestinal microbiota promote enteric virus replication and systemic pathogenesis. Science 334(6053):249–52.
doi: 10.1126%2Fscience.1211057.
Lorenc T, Marshall D, Wright K, Sutcliffe K, Sowden A (2017). Seasonal influenza vaccination of healthcare workers: systematic review of qualitative evidence. BMC Health Serv Res 17(1): 732. doi: 10.1186/s12913-017-2703-4.
Madewell ZJ, Chacón-Fuentes R, Jara J et al. (2021). Knowledge, attitudes, and practices of seasonal influenza vaccination in healthcare workers, Honduras. Plos One 16(2): e 0246379. doi: 10.1371/journal.pone.0246379.
Mclvor J (2016). The Ethics of Infectious Disease Control: Lessons from the Ebola outbreak and an ethical framework. Diploma work. Victoria University of Wellington Library. Dostopno na: https://core.ac.uk/download/pdf/46582693.pdf <17. 4. 2021>.
Meyer-Zehnder B, Barandun Schäfer U, Albisser Schleger H, Reiter-Theil S, Pargger H (2014). Ethische fallbesprechungen auf der intensivstation: vom versuch zur routine.
Anaesthesist 63: 477–87. doi: 10.1007/s00101-014-2331-x.
Milliken A (2018). "Ethical Awareness: What It Is and Why It Matters". Online J Issues Nurs 23(1).
Dostopno na:
https://ojin.nursingworld.org/MainMenuCategories/ANAMarketplace/ANAPeriodicals/OJI N/TableofContents/Vol-23-2018/No1-Jan-2018/Ethical-Awareness.html <26. 3. 2021>.
Milliken A, Grace P (2015). Nurse ethical awareness: Understanding the nature of everyday practice. Nurs Ethics 24(5): 517–24. doi: 10.1177%2F0969733015615172.
Njozing BN, Edin KE, San Sebastian M, Hurting AK (2011). “If the patients decide not to tell what can we do?"- TB/HIV counsellors’ dilemma on partner notification for HIV.
BMC Int Health Hum Rights 11(6): 1–11. doi: 10.1186/1472-698x-11-6.
Phua KL (2013). Ethical dilemmas in protecting individual rights versus public protection in the case of infectious diseases. Infect Dis (Auckl) 6: 1–5.
doi: 10.4137%2FIDRT.S11205.
Pleterski Rigler D (2014). Etični vidiki zdravstvene obravnave pacientov, ki so nosilci odpornih bakterij. In: Jagodic Bašič V, Gračner M, eds. Večkratno odporne bakterije- aktualni problemi: Zbornik predavanj. 22. strokovni seminar, Rogaška Slatina, 21. marec 2014. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 41–4.
Dostopno na: https://www.zbornica-zveza.si/wp-content/uploads/2019/10/ZBORNIK-Bakterije-Tisk.pdf <15. 5. 2021>.
Purssell E, Gould D, Chudleigh J (2020). Impact of isolation on hospitalised patients who are infectious: systematic review with meta-analysis. BMJ Open 10(2): e030371.
doi: 10.1136/bmjopen-2019-030371.
Raven J, Wurie H, Witter S (2018). Health workers' experiences of coping with the Ebola epidemic in Sierra Leone's health system: a qualitative study. BMC Health Serv Res 18(1):251. doi: 10.1186%2Fs12913-018-3072-3.
24
Reidy M, Ryan F, Hogan D, Lacey S, Buckley C (2015). Preparedness of hospitals in the republic of Ireland for an influenza pandemic, an infection control perspective. BMC Public _Health 15: 847. doi: 10.1186%2Fs12889-015-2025-6.
Romih L (2017). Vloga diplomirane medicinske sestre v procesu cepljenja. Diplomsko delo. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, 21-6.
Sperling D (2021). Ethical dilemmas, perceived risk, and motivation among nurses during the COVID-19 pandemic. Nursing Ethics 28(1): 9–22.
doi: 10.1177%2F0969733020956376.
Straif-Bourgeois S, Ratard R, Kretzschmar M (2014). Infectious Disease Epidemiology.
Handbook of Epidemiology. 2. izdaja. New York: Springer: 2041–119.
doi: 10.1007%2F978-0-387-09834-0_34.
Taylor RM (2013). Ethical principles and concepts in medicine. Handb Clin Neurol 118:
1–9. doi: 10.1016/b978-0-444-53501-6.00001-9.
Tomažič J, Strle F (2014). Infekcijske bolezni. 1. izdaja. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo, 1–26 .
Tulchinsky TH, Varavikova EA (2014). The New Public Health. 3. izdaja. Amsterdam : Academic Press, 149–236. doi: 10.1016/B978-0-12-415766-8.00004-5.
Varkey B (2021). Principles of Clinical Ethics and Their Application to Practice. Med Princ Pract 30(1): 17–28. doi: 10.1159/000509119.
Voo TC, Laderman Z, Kaur S (2020). Patient Isolation during Infectious Disease
Outbreaks: Arguments for Physical Family Presence. Public Health Ethics 13(2): 133– 42.
doi: 10.1093%2Fphe%2Fphaa024.
Walter JK, Ross LF (2014). Relational autonomy: moving beyond the limits of isolated individualism. Pediatrics 133(1): 16–23. doi: 10.1542/peds.2013-3608d.
Weber DJ, Rutala WA, Fischer WA, Kanamori H, Sickbert-Bennett EE (2016). Emerging infectious diseases: Focus on infection control issues for novel coronaviruses (Severe acute respiratory syndrome-CoV and Middle East Respiratory Syndrome-CoV), hemorrhagic
fever viruses (Lassa and Ebola), and highly pathogenic avian influenza viruses, A(H5N1) and A(H7N9). Am J Infect Control 44(5): e91–100. doi: 10.1016/j.ajic.2015.11.018.
World Health Organization- WHO (2012). Guidance on couples hiv testing and
counselling including antiretroviral therapy for treatment and prevention in serodiscordant couples. Dostopno na: https://apps.who.int/iris/handle/10665/44646 <20. 5. 2021>.
WHO (2014). Strategic Advisory Group of Experts (SAGE) on Immunization. Report of the SAGE Working Group on Vaccine Hesitancy. Geneva: WHO, 2014.
Dostopno na:
https://www.who.int/immunization/sage/meetings/2014/october/1_Report_WORKING_G ROUP_vaccine_hesitancy_final.pdf <16. 5. 2020>.
WHO (2016). Guidance for managing ethical issues in infection disease outbreaks.
Dostopno na: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/250580/9789241549837-eng.pdf?sequence=1&isAllowed=y <10. 4. 2021>.
WHO (2020). Coronavirus disease (19): Herd immunity, lockdowns and COVID-19.
Dostopno na:
https://www.who.int/news-room/q-a-detail/herd-immunity-lockdowns-and-covid-19?gclid=EAIaIQobChMIl7fo7KDR8AIVGdN3Ch1gRAd3EAAYASAAEgJLXvD_BwE
<15. 5. 2021>.
WHO (2021). COVID-19: Occupational health and safety for health workers. Interim guidance.
Dostopno na: https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-HCW_advice-2021.1 <15. 5. 2021>.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah (2017). Ur L RS 55:
7083.
Dostopno na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20172526
<15. 5. 2021>.
26