sester in zdravstvenih delavcev nevarnim snovem, ki ste jo lahko spremljali v živo, je obravnavala dve ključni vprašanji, ki so jih v našem imenu zastavili evropski poslanci:
1. Vsako leto več kot 12,7 milijona zdravstvenih delavcev v EU rokuje z zelo strupenimi in mutagenimi snovmi, študije pa kažejo, da je pri teh delavcih dvakrat večja možnost za spontani splav in deformacije ploda ob rojstvu, dokazljivo povečanje genetskih poškodb in večja pojavnost rakavih obolenj, kot je levkemija. Sedanji zakonski okvir tega tveganja zdravstvenim delavcem sploh ne priznava, kaj šele, da bi predpisoval ustrezno spremljanje ali varnostni nadzor.
Ali se komisarka lahko zaveže k predani obravnavi tega vprašanja: s prepoznavanjem problema v zakonodaji, opredelitvijo nevarnih snovi, ki predstavljajo tveganje, zavzemanjem za nadaljnje izobraževanje zdravstvenih delavcev o teh tveganjih in za uporabo najboljših razpoložljivih varnostnih kontrol.
2. Zdravstveni delavci po vsej EU, zlasti medicinske sestre, vsakodnevno ravnajo z zelo nevarnimi snovmi, vendar Direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh ne določa varnostnih ukrepov za njihovo zaščito. Dokazi jasno kažejo, da se ti delavci srečujejo z veliko večjim tveganjem za nastanek raka, zlasti levkemije, ter veliko večjim tveganjem za spontani splav ali deformacije ploda.
Ali se komisarka lahko zaveže k sprejetju ustreznih ukrepov za zaščito teh delavcev, in sicer najprej z opredelitvijo nevarnih snovi v zakonodaji, nato pa z določitvijo najboljših možnih varnostnih ukrepov za zaščito delavcev pri upravljanju s temi nevarnimi snovi.
Preprečevanje izpostavljenosti medicinskih sester in zdravstvenih delavcev nevarnim zdravilom - kaj kažejo dokazi?
• Vsako leto je več kot 12,7 milijona zdravstvenih delavcev v Evropi, vključno s 7,3 milijona medicinskih sester, izpostavljenih rakotvornim, mutagenim in za razmnoževanje nevarnim snovem.
• Po podatkih Evropske komisije je bilo leta 2012 do 106.500 smrtnih primerov zaradi raka, pripisano poklicni izpostavljenosti rakotvornim snovem, zaradi česar je rak prvi vzrok z delom povezanih smrtnih primerov v EU.
• Direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh (2004/37/ES) trenutno ne priznava nevarnosti nevarnih zdravil v zdravstvenem varstvu ali podrobnosti o tem, kako te nevarnosti preprečiti.
• Potrebno je takojšnje ukrepanje, da pri zdravstvenih delavcih preprečimo smrtonosna kemična tveganja pri pripravi in doziranju nevarnih zdravil, vključno s citotoksičnimi zdravili, ki se uporabljajo za zdravljenje bolnikov z rakom.
• Po mnenju Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) so ta zdravila, med katerimi so tudi najbolj nevarne kemikalije, največji kemični dejavnik tveganja v zdravstveni negi.
• Študije kažejo, da je verjetnost za nastanek rakavih obolenj pri zdravstvenih delavcih, ki ravnajo s citotoksičnimi zdravili,
EFN
EFN
trikrat večja. Ocenjuje se, da v Evropi poklicna izpostavljenost nevarnim snovem vsako leto povzroči 2220 novih primerov levkemije, kar vsako leto povzroči dodatnih 1467 smrti med zdravstvenimi delavci.
• Zdravstveno tveganje zdravstvenih delavcev, ki rokujejo s temi snovmi, je glavna skrb, saj niso klasificirane zgolj kot potencialno kancerogene, temveč tudi kot mutagene (poškodujejo genetski material) in reprotoksične (povzročajo motnje pri reprodukciji).
• Raziskave kažejo, da je verjetnost spontanega splava pri medicinskih sestrah, ki so izpostavljene citotoksičnim zdravilom, dvakrat večja, poklicna izpostavljenost zdravstvenih delavcev nevarnim snovem pa v Evropi po ocenah vsako leto povzroči 17185 splavov.
Poklicna izpostavljenost vsako leto v Evropi povzroči tudi 10108 deformacij pri otrocih.
• Povečanje genetskih poškodb je bilo dokazano pri medicinskih sestrah, zlasti pri dnevnih bolnišničnih medicinskih sester, ki med administracijskim postopkom rokujejo z veliko količino toksičnih zdravil. Ker se rak pogosto pojavi šele po desetletjih, je lahko levkemija, danes diagnosticirana pri medicinski sestri ali farmacevtu, posledica izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu v sedemdesetih ali osemdesetih letih 20. stoletja.
• Direktiva bi morala prepoznati problem poklicne izpostavljenosti nevarnim snovem v zdravstveni negi in opredeliti nevarne snovi po dogovorjenih šestih značilnostih.
• Evropska unija bi morala prav tako redno objavljati seznam nevarnih zdravil in smernic za preprečevanje poklicne izpostavljenosti ter ustanoviti Evropski opazovalni urad za poklicno izpostavljenost nevarnim zdravilom.
• Zdravstveni delavci morajo dobiti ustrezne in redne informacije o tveganjih, osebni varovalni opremi ter ustrezne smernice za dekontaminacijo, čiščenje in dezinfekcijo, ki temeljijo na površinski kontaminaciji in vrsti zdravil; redno spremljanje površinske kontaminacije mora postati obvezno.
Ozadje EU
Namen javne obravnave Odbora evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve o zaščiti delavcev pred izpostavljenostjo rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu je razprava o znanstvenem in gospodarskem vidiku, ki je podlaga za pomemben zakonodajni predlog o spremembi Direktive 2004/37/EC o varstvu delavcev pred tveganjem, povezanim z izpostavljenostjo rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (poročevalka Claude Rolin (EPP, FR)), in zlasti o pričakovanih posledicah za glavno interesno skupino, medicinske sestre.
Evropska zveza medicinskih sester sodeluje s poslanci evropskega parlamenta in drugimi strokovnimi skupinami za pripravo sprememb Direktive o rakotvornih in kancerogenih snoveh, ki bodo v zakonodaji prvič posebej obravnavale tveganja za zdravstvene delavce pred poklicno izpostavljenostjo nevarnim snovem, in kaj je potrebno storiti za zaščito pred rakavimi obolenji ter reproduktivnimi težavami, ki izhajajo iz rokovanja z rakotvornimi zdravili.
Direktiva bi morala opredeliti nevarne snovi po dogovorjenih šestih značilnostih, EU pa bi morala redno objavljati seznam nevarnih zdravil in smernic za preprečevanje poklicne izpostavljenosti. Zdravstveni delavci morajo dobiti ustrezne in redne informacije o tveganjih, osebni zaščitni opremi ter ustrezne smernice za dekontaminacijo, čiščenje in dezinfekcijo, ki temeljijo na površinski kontaminaciji in tipih zdravil; redno spremljanje površinske kontaminacije mora postati obvezno.
Maja 2017 je Evropska zveza medicinskih sester sodelovala na srečanju Evropske mreže za biološko varnost (EBN), ki je združilo zdravstvene poklice, vključno z evropskimi in mednarodnimi združenji strokovnjakov in izvajalcev ter akademskimi strokovnjaki, ki so pojasnjevali najboljše prakse pri spremljanju in ugotavljanju kontaminacij ter preprečevanju izpostavljenosti nevarnim snovem v zdravstvenem varstvu (pogosto bolnišnicah),
izmenjali mnenja o nevarnih snoveh in se dogovorili o tem, kaj je treba storiti ter kako povezati aktivnosti z evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Evropske agencijo za varnost in zdravje pri delu.
Udeleženci so: Juraj Sykora & Aida Batista (Evropsko združenje bolnišničnih farmacevtov – EAHP), Joao Jose Joaquim (Evropsko združenje farmacevtskih tehnikov – EAPT), Paul De Raeve (Evropska zveza medicinskih sester – EFN), Rosa Orriols (Mednarodna komisija za zdravje pri delu – ICOH), Jose Luis Cobos (Španski svet za zdravstveno nego), Johan Vandenbroucke
& Tiene Bauters (Mednarodno združenje onkoloških farmacevtov – ISOPP), Kate Ling (HOPE), Paul Sessink (Exposure Control), Olga Delgado (Špansko združenje bolnišničnih farmacevtov), Patrick Crombez (Evropsko združenje onkoloških medicinskih sester – EONS), Richard Price (ECCO), Klaus Meier (Evropsko združenje onkoloških farmacevtov – ESOP) in Ian Lindsley (EBN).
Evropski parlament in Evropska komisija trenutno posodabljata Direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh, evropski poslanci pa so predložili predloge sprememb, ki pojasnjujejo in obravnavajo tveganja zaradi nevarnih snovi v zdravstveni negi, vendar pa v praksi primanjkuje usklajenega evropskega pristopa k preprečevanju izpostavljenosti zdravstvenih delavcev nevarnim snovem.
Predlog Direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh v evropskem parlamentu skuša revidirati mejne vrednosti v Direktivi 2004/37/
EC o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu ter popraviti ali uvesti mejne vrednosti izpostavljenosti 13 kemičnim snovem.
Strokovna skupina je to priložnost izkoristila za razpravo o spremembah, ki bodo predložene v naslednjem krogu.
Ustrezna povezava:
http://www.consilium.europa.eu/en/press/press- releases/2017/06/29-carcinogens-or-mutagens-at-work/
EFN
Posebno vrednost so dogodku dodali spomini hčera na mamo in druge pomembne medicinske sestre, ki sta jih poznali iz otroštva in so delovale za stroko zdravstvene nege v ustvarjalnem času Cite Bole. Cita Lovrenčič Bole je tako močno zaznamovala slovenski ženski družbeni prostor, da jo avtorice knjige Pozabljena polovica – Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, uvrščajo med sto pomembnih žensk omenjenega časa.
Cita je osnovno šolo končala v Sodražici na Dolenjskem in nižjo meščansko šolo v Kočevju. Majda Šlajmer Japelj navaja, da njena prva leta niso prav nič nakazovala njene poznejše razgibane življenjske poti. Starši so bili razmeroma premožni kmetje s trgovino in gostilno. Zaradi očitkov o protiavstrijski usmerjenosti, ko je bil oče v času njenega rojstva celo zaprt, so ji dali ime po takratni avstro-ogrski cesarici Ziti.
Stara 18 let se je vpisala v šolo Rdečega križa za medicinske sestre v Beogradu. Program šole je bil socialno in zdravstveno usmerjen, praktični del je potekal v patronažnem delu socialnega obrobja ljudi. Diplomirala je leta 1938 in se zaposlila na Infekcijski kliniki v Zagrebu. V letih 1939 do 1940 je službovala v vojaški bolnišnici v Osijeku in nato prišla v Ljubljano, kjer je bila sprejeta na delovno mesto medicinske sestre na Okrožnem zdravstvenem zavodu.
V svojih zapiskih opisuje občutek tesnobe, ogorčenja in sramu, ki so jo obšli, ko je nekega aprilskega jutra zagledala belo zastavo predaje, ki so jo izobesili na ljubljanskem nebotičniku. Po okupaciji Italije se je v času druge svetovne vojne takoj vključila v ilegalno delo Osvobodilne fronte in organizirala tečaje prve pomoči, nege ranjencev in bolnikov. Jeseni leta 1942 so jo Italijani aretirali v službi, sledila je obsodba na 8 let težke ječe. Najprej je bila zaprta v Benetkah, kjer je skrbela za nego bolnih sojetnic in higieno celic, nato v Ascoli - Piceno in potem premeščena v Trani, kjer je dočakala kapitulacijo Italije. S skupino sojetnic se je takoj vključila v ustanavljanje prekomorskih enot v taboriščih Carbonara in Gravina. Sodelovala je