GOZDNOGOSPODARSKA ENOTA PREDDVOR

Gozdnogospodarska enota (GE) Preddvor je prikazana na Sliki 1 (Slika 1). Nahaja se v osrednjem delu gozdnogospodarskega območja Kranj. Razteza se na 11.847 ha površin. Na severu meji na GE Tržič in Jezersko, na jugu na GE Besnica in na vzhodu na GE Cerklje (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

5.1.1 Površje, kamnine in prst

Večinski del enote leži v predalpskem svetu, le severni del enote sega v alpski prostor.

Enota sega na jugu do reke Save, na zahodu do potoka Lešnice, na severu jo omejujejo vrhovi Kamniških Alp (Tolsti vrh, Storžič, Zaplata, Potoška gora), na vzhodu pa sega do Možjance in po reki Kokri do Kranja, kjer se Kokra izliva v Savo. V enoti prevladuje razgiban povirni tip rečnoledeniškega reliefa. Oblikujejo ga povodja potokov s hudournim značajem. Najvišja točka enote je Storžič z 2132 m, najnižja pa 355 m na terasi ob Savi (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Kamnine in tipi tal so prikazani v Preglednici 1 (Preglednica 1). V nižinskem delu enote prevladujejo terciarne kamenine. To so laporji, peščenjaki, tufi in konglomerati. Najnižja dolinska dna prekrivajo ilovnati in peščeni sedimenti, ki v širših delih dolin snujejo zamočvirjena območja. Konglomerat je opazen ob robovih dvignjenih hrbtišč. Severni, gorski del enote tvorijo triadni dolomitno apneniški skladi. Na posameznih mestih se vriva skrilavec (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Preglednica 1: Kamninska osnova in tip tal v gozdnogospodarski enoti Preddvor (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002: 11)

KAMNINA DELEŽ [%] TLA

Nanosi in naplavine 6,5 Obrečna tla, glej, psevdoglej, kisla nanešena tla, rendzina

Peščenjaki, peščena in lapornata glina,

kisli vulkaniti s tufi, mešane kamenine 18,0 Kisla rjava tla, evtrične rjavice Konglomerat, prekrit s pleistocensko

ilovico 25,9 Sprana-kisla rjava tla

Apnenec, dolomitni apnenec, dolomit,

melišča, morena 25,9 Plitva rjava tla in rendzina

Deluvialni nanosi, apnenec, dolomit 15,6 Pokarbonatna rjava tla Mešan prod, pesek, konglomerat, peščena

in laporna glina 8,1 Rjava tla – evtrične rjavice

5.1.2 Podnebje, vode in rastje

V enoti se prepletata zmerno alpsko in vlažno celinsko podnebje. Kot posledica razgibanega reliefa se pojavljajo različna krajevna podnebja z večjimi toplotnimi razlikami. Povprečna letna količina padavin se giblje v razponu med 1600 in 2000 mm.

Prevladujejo severni vetrovi. Podnebje je ugodno za razvoj gozda, povprečne letne temperature se gibljejo od 3 do 9°C. Vreme se pogosto in hitro spreminja. V desetletnih intervalih prihaja do nastanka žleda. Bolj pogost je težak spomladanski sneg, ki povzroča škode na drevju. Neredno se pojavljajo poznospomladanske pozebe, toča, suša in večja neurja (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

GE Preddvor prepleta gosto vodno omrežje. Vsi vodotoki z izjemo Tržiške Bistrice in Kokre izvirajo iz alpskega sveta, našteti dve pa iz Karavank. Zlivajo se v Savo, ki predstavlja mejno vodno žilo. Vodotoki so v zgornjem delu pogosto hudourniškega značaja. Ob Goričici so prisotna preostala ohranjena mokrišča. Večina trstičij in močvirij je zaradi izvedenih melioracij že izginila. Poseben biotop so tudi logi ob reki Savi. Potoki Želin, Mlaka, Goričica, Tržiška in Bistrica so v svojem spodnjem toku že čezmerno onesnaženi. V enoti se nahaja majše število umetnih jezer, bajerjev. To so bajerji na Brdu, Želin, Bistrica in Bobovek, ki je zaščiten kot naravni rezervat (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Prostor nad zgornjo gozdno mejo (južno pobočje Storžiča) prekrivajo planinski pašniki in skalovit svet z ruševjem. Do zgornje drevesne meje je potencialna vegetacija gozd. V gorskem svetu prevladuje v svojih združbah bukev, ki ji je po umetni ali naravni poti primešana smreka. Na ekstremnih južnih legah so varovalne združbe toploljubnih listavcev (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

V preteklosti obsežni gozdovi hrastovega gabrovja s primesjo breze so se ohranili le na terasah, neugodnih za kmetovanje. Rdeči bor je razširjen na velikih površinah na pleistocenski ilovici. Na poplavnih področjih ob Savi in nekaterih drugih potokih so pestri sestoji listavcev. To so vrbovja, jelševja, sestoji lipe, topola in plemenitih listavcev.

Pogosto jih ogrožajo regulacije vodotokov in melioracije (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Najbolj so spremenjeni gozdovi kisloljubnega bukovja na kislih podlagah. Tu je bil pospeševan domači kostanj, ki se že od leta 1988 suši. Bolezni ogrožajo jelko, domači kostanj in brest (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Na karbonatnih rastiščih so razviti jasni vegetacijski pasovi bukve, 44,3% je zonalnih združb, ostalo so azonalne združbe, vezane na ekstremen rastiščni dejavnik (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Najbolj razširjena je združba bora z borovnico s 24,6%, sledijo ji združba bukve z rebrenjačo s 14,9%, združba bukve s trilistno vetrnico s 14,2% in združba bukve s tevjem z 10,3%, ostale združbe zavzemajo manjši delež (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

5.1.3 Raba prostora, naselja in prometno omrežje

V južnem in zahodnem ravninskem delu GE Preddvor so prisotne ugodne razmere za kmetijstvo. Kmetijska in primestna krajina pokrivata 34% vseh površin. Gozdnatost znaša 58%, delež gozda še vedno narašča. Intenzivno kmetijstvo obsega večje njive z monokulturami (Naklansko in Strahinjsko polje, Zlato polje pri Kranju, Duplje) in ograjene sadovnjake. Intenzivno sadjarstvo je najbolj razvito v Podbrezjah. V ravninskem

delu prihaja do krčitev gozdnih robov in posameznih zaplat gozda za potrebe kmetijstva.

Hribovite kmetijske površine v severnem delu enote se zaraščajo. Tu je govora o visokogorskih planinah Kališče, Zaplata, Mala in Velika Poljana in o planini Javornik.

Zaraščanje se prav tako pojavlja na površinah, ki so bile v preteklosti namenjene visokogorski košnji (Zaplata, Potoška gora in Mihčeva kopišča). Slab odstotek površin v enoti se zarašča zaradi opuščanja kmetijske dejavnosti (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Gozdarstvo je kmetom dopolnilna dejavnost. Gorat, severni del enote je primeren za pohodništvo in planinarjenje. V enoti se nahaja komunalno odlagališče odpadkov na območju Udin boršta pri Tenetišah, ki se stalno širi v gozdni prostor (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Med drugimi dejavnosti v prostoru je prisotno lovstvo. Območje GE Preddvor spada v gorenjsko lovskogojitveno območje. Z lovišči upravljajo lovske družine Storžič, Udenboršt, Dobrča in Kozorog Kamnik, ter obora Brdo v okviru gozda s posebnim namenom na območju protokolarnega objekta Brdo. V gozdnogospodarski enoti Preddvor so med rastlinojedo parkljasto divjadjo prisotni jelenjad, srnjad, gams in muflon.

Številčnost populacij poljske divjadi se zmanjšuje zaradi močnih vplivov intenzivnega kmetijstva. Velika številčnost populacije srnjadi se odraža na številu povozov še posebej v pomladanskem času in času prska, ko si srnjad izbira svoj teritorij. Jelenjad je prehodna, prodira iz tržiškega območja preko Udin boršta proti Jelovici. Njena številčnost narašča.

Populacija gamsa je stabilna, številčnost muflona pa narašča. Damjak je prisoten v obori Brdo, občasno pa zaradi poškodovane ograje prehaja v območje lovske družine Storžič (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Število prebivalstva v gozdnogospodarski enoti Preddvor se v zadnjih letih ni bistveno povečalo, opazna pa je selitev ljudi iz mesta na podeželje. Večja naselja v enoti so poleg mesta Kranja še Naklo, Podbrezje, Golnik, Trstenik, Preddvor in Predoslje. Navedeni kraji ležijo večinoma ob vznožjih vzpetin ob pomembnih prometnicah. Pritiski na gozdni prostor za potrebe poselitve in gradnje strnjenih naselij ali obrtnih con se v zadnjem času

povečujejo. Ta območja so zaledje Strahinja, Bele, deloma Preddvora in Golnika, Mlaka in okolica Kranja (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Gorenjska avtocesta, ki seka zahodni del enote, pomeni v njenem ravninskem delu pomemben prometni koridor. Divjad prehaja pod bližnjimi viadukti Lešnica, Ljubno in Peračica (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

V GE Preddvor je 44,31 km (brez Brda) gozdnih cest, ki so dostopne tudi za javno rabo, in nekaj deset km trajnih gozdnih vlak ter poti. Lokalno cestno omrežje je večinoma asfaltirano, pojavljajo se težnje za ureditev prečnih povezav med kraji, kar prispeva k večji dostopnosti in s tem tudi obremenjenosti gozdnega prostora (Gozdnogospodarski načrt ..., 2002).

Slika 1: Gozdnogospodarska enota Preddvor, označena na izseku iz satelitskega posnetka Landsat TM iz leta 2000. (Vir podatkov: Global Land Cover Facility, U.S. Geological Survey; ZGS)

M 1:150.000