Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za .delo
ODREDBO
O TOČKOVANJU IN RAZVRSTITVI DELOVNIH MEST PO RANGU V POSTOPKU ZA OCENITEV DEL IN DELOVNIH MEST GOSPODARSKIH ORGNIZA-
CIJ V GRADBENIŠTVU
1. Gospodarske organizacije na področju gradbe- ništva (v nadaljnjem besedilu: »gospodarske organiza- cije«) morajo v postopku za ocenitev del in delovnih mest opraviti točkovanje ter razvrstitev del in delovnih mest po rangu.
Gradbeništvo obsega v smislu te odredbe gradbeno operativo, gradbeno obrt in gradbeno montažno de- javnost.
2. Gospodarske organizacije opravijo točkovanje na podlagi rezultatov, ki so jih dobile pri analizi in ocenitvi del in delovnih mest na podlagi odredbe o popisu, opisu, analizi in ocenitvi po stopnjah del po poklicih in pa delovnih mest delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij v gradbeništvu.
3. Gospodarske organizacije opravijo točkovanje po tabeli točk za ocenitev delovnih zahtev, uporabljenih
v sistemu analitične ocenitve skupine del po poklicih delavcev in delovnih mest delavcev in uslužbencev na področju gradbeništva, ki je sestavni del te odredbe, ter po sistemu analitične ocenitve del po poklicih in delovnih mest na področju gradbeništva (dodatek »U- radnega lista FLRJ« št. 33/58).
Gospodarske organizacije ne morejo spreminjati števila točk, določenega v enodimenzionalnih in dvo- dimenzionalnih tabelah.
4. Ko opravijo točkovanje del in delovnih mest, morajo gospodarske organizacije razvrstiti dela in de- lovna mesta po rangu na podlagi vrednosti, ki jih do- bijo pri točkovanju.
5. Točkovanje ter razvrstitev del in delovnih mest po rangu opravi komisija, ki je opravila pri gospodar- ski organizaciji popis, opis, analizo in ocenitev v ce- nilnem postopku.
Gospodarske organizacije morajo poskrbeti, da je članom komisije omogočeno neovirano delo.
6. Strokovna združenja gospodarskih organizacij koordinirajo delo gospodarskih orgianizacij v zvezi z točkovanjem in razvrstitvijo po rangu, da bi se pri ocenitvi dosegli pravilni rezultati.
Strokovna združenja morajo poskrbeti, da je la- stim, ki jim naložijo to delo, omogočeno neovirano delo.
7. Zvezna gradbena zbornica uravnava delo stro- kovnih združenj v zvezi s točkovanjem in razvrstitvijo del in delovnih mest po rangu.
8. Pravilnost sistema v postopku za ocenitev del in delovnih mest pri gospodarskih organizacijah pre- sojajo ustrezna strokovna združenja in ustrezni cen- tralni odibori sindikatov.
Gospodarske organizacije morajo pred sprejetjem dokončnih rezultatov, ki so jih dobile z uporabo siste- ma cenitve del in delovnih mest, poslati te rezultate v presojo in soglasje strokovnemu združenju in cen- tralnemu odboru ustreznega sindikata.
Gospodarske organizacije morajo ravnati po do- ločbah te točke tudi tedaj, kadar ocenijo na novo uvedena delovna mesta ali kadar spremenijo .vrednost že ocenjenih delovnih mest zaradi sprememb, nastalih v delovnih zahtevah.
9. Ce ima strokovno združenje ali centralni odbor sindikatov kakšne pripombe glede pravilnosti upo- ratoljenega sistema cenitve, pa se gospodarska organi- zacija ne strinja z njimi, da dokončno sod!bo o stvari s sklepom skupna komisija Sekretariata Zveznega izvršnega sveta za delo. Centralnega sveta Zveze sin- dikatov Jugoslavije in Zvezne gradbene zbornice.
Člane skupne komisije imenuje Sekretariat Zve- znega izvršnega sveta za delo na predlog Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Zvezne eradbene zbornice.
10. Dokler ne dobi soglasja strokovnega združenja in centralnega odbora sindikatov oziroma sklepa skup- ne komisije, ne sme gospodarska organizacija upo- rabljati rezultatov cenitve kot podlago za nagrajevanje delavcev.
11. Točkovanje in razvrstitev del in delovnih mest po rangu po tej odredbi morajo končati gospodarske organizacije do 30. septembra 1959.
12. Ta odredba začne ve'jati osmi dan po objavi v »Uradnem listu FLRJ«.
St. 06-1482/3.
Beegrad, 6. judija 1959.
Sekretar za deio;
Moma Marković s. r
Stran 760. — Številka 28, JRADNI LTST FLFU Sreda, 15. julija 1959, TABELA TOČK
pri cenitvi delovnih zahtev, uporabljenih v sistemu analitične ocenitve skupine del po poklicih delavcev r in delovnih mest delavcev in uslužbencev na področju gradbeništva
ENODIMENZIONALNA TABELA PONDERIRANIH TOČK Ponde'- rane točke
Zahtev?. Stopnje in vmesne stopnje
1/2 2/3 3 3/4 4/5 — skupaj 5 točk
1 10 11
1. A, 2. A2 3. A,, 4. A4 5. B|
6. B, 7 B3 8. Ba 9. C!
10. Ca 11. C}
12. C4 13. Di 14. D?
15. Dj 16. a, 17. Dj 18. D6 19. D7 20. D«
21. Do
A — Znanje m sposobnost
Šo sko znanje — teoretičen pouk 0 12 8 Strokovnost — praktičen pouk 0 15 30 60 Spretnost 0 2 5 Vodstvo 0 ^ 10 15 B — Odgovornost
Odgovornost za pravilno opravljanje dela 0 24 Odgovornost za delovna sredstva ' 0 1 Odgovornost za delovni proces in varnost
drugih (odgovornost nižjih vodij) 0 80 Odgovornost za opravljanje služb, ki so
splošnega pomena za podjetje 0 110 32- 2 90 120
49 5 100 130 C — Napor
Umni napot Napor čutil Fizični napor
Napor v razmerjih z drugimi D — Delovne razmere
Nevarnost za prehlad in delo na odprtem Nevarnost pred nesrečnim naključjem Temperatura
Voda. vlaga, kisline Umazanost in prah Plini, para, neugoden vonj Ropot in potresi
Bleščanje, pomanjkanje svetlobe Posebne delovne razmere v gradbeništvu
0 4 0 1 0 3 o 1
13 6 16 5
13 90 20 7 65 7 110 140 19 10 25 9
125 24 2? 12
160 35 17 30
205 53 24 40
250 70 30 50 400 81 10
120 153 29 16 41 12
97 13 130 166
114 17 140 178
130 20 150 190 190 39 22
56 17
50 60 31 40 73 90 24 30 220 0 9
0 0 0 0 0 o
1 1 1 I 1 1 20 1
2 2 2 2 '2 2 21 2
5 5 5 5 4 5 23 5
7 7 7 7 6 7 24 7
12 10 10 10 10 7 10 10 26
17 13 13 13 13 8 13 13 27
24 17 17 17 17 9 17 17 28
20 30 20 20 20 10 20 20 30 190 Skupaj; 1000 DVODIMENZIONALNE TABELE PONDERIRANIH TOČK
Zahteva A« — Strokovnost — praktičen pouk Stopnja Trajanje
praktičnega pouka
Stopnja šolskega znanja
1/2 2/3 3/4 4/5
1/2 1 гуз 2 7 31* 4a 4/5a 4t 4/5b 5a 5b
1—
i let let 2— 1—
4— 6—
8—10 let 10—13 let 13—15 let 15—17 let 17 let
1 mesec 6 mesecev 6 mesecev — 1 leta 2 let
4 6 8 let
0 1 3 5 18 9 15 16 24 19 23 25
0 2 4 8 12 17 20 19 24 26 30 32
0 3 5 14 20 23 25 29 33 37 40
0 4 M 7 20 29 32 36 42 46 51 57
0 5 1« 9 27 38 43 48 62 55 69 75
-7 0 14 27 40 57 65 72 83 92 103 112
0 9 36 18 54 75 96 86 110 123 137 150
12 0 24 48 100 72 114 128 147 164 183 200
% 12
19
22
19 100
15 0 30 60 125 90 142 160 205 183 250 228 Zahteva A4 Vodstvo
Stopnja 1 2 3 4 5
a) Tabela za vse službe, ki so spk*šnega pomena za podjetje do 100
0 5 21 15 31
Število zaposlenih v podjetju 101—300
o 6 16 22 34
301—500 0 7 24 17 38
501—1000 0 8 26 18 42
1001—2000 0 9 28 19 46
nad 2.000 10 0 20 30 50
Sreda, 15. julija 1959. URADNI LIST FLRJ številka 28. — Stran 761.
Stopnja
b) Tabela za vodje v proizvodnji za gradbeno dejavnost Število podrejenih do 25 26—50 . 51—100 101—200
0 5 21 J5 31
0 6 22 16 34
0 7 24 17 38
0 8 26 18 42
201—400 0 9 28 19 46
nad 400 10 0 20 30 50
Stopnja
c) Tabela za vodje v proizvodnji za gradbeno obrtno in za montažno dejavnost do 15
0 5 21 15 31
16—30 0 6 22 16 34
Število podrejenih 31—60
0 7 24 17 38
61—120 0 8 18 26 42
121—200 0 9 28 19 46
nad 200 10 0 20 30 50 Zahteva Bi — Odgovornost za pravilno opravljanje dela
Stopnja 1 1/2 2 3 4 5
0 3 4 8 32 16
0 6 20 8 33 46
Število to6k, dodeljenih po zahtevi As 0 9
,12 28 44 60
JX—J**
12 o 35 16 74 54
15 0 20 42 65 88
18 0 24 50 102 76
Ifl—
21 o 28 57 116 86
IliiU 24 o 32 65 130 97
Zahteva Bs —• Odgovornost za delovni proces in varnost drusih Stopnja
h/2 1 2 3 4 5
Stopnja 1 V2 2 3 4 5
Število tofk, dodeljenih po zahtevi Аг
do 19 19-48 49—75 76—96 97—140 141—200
20 0 30 50 70 90
30 0 40 60 100 80
40 0 50 70 110 90
50 0 60 80 100 120
60 0 70 90 110 130
70 0 100 80 120 140 Zahteva Вл —• Odgovornost za opravljanje služb, ki so splošnega pomena za podjetje
a) Tabela za vse službe, ki so splošnega pomena za podjetje Število zaposlenih v podjetju
do 300 38 0 48 68 118 94
301—500 56 0 66 86 112 136
501—1000 74 0 104 84 130 154
1001—2000 92 0 102 122 148 172
nad 200 80 0 110 90 130 150
nad 2000 110 0 120 140 166 190 b) Tabela za vodje v proizvodnji za gradbeno dejavnost
Stopnja 1 U'2 2
4 3 5
do 25 50 0 60 80 106 130
26—50 62 0 72 92 118 142
Število podrejenih 51—100
74 0 104 84 130 154
101—200 86 0 116 96 142 166
201—400 98 0 108 128 154 178
nad 400 110 0 120 140 166 190
Stran 762. — Števlika 28. UHADN1 LIST FLRJ Sreda, 15. julija 1959,
1/2 2 3 4 5
c) Tabela za vodje v proizvodnji za gradbeno obrtno in za montažno dejavnost Stopnja
do 15 50 0 60 80 106 130
Število podrejenih 16—30
62 0 72 92 118 142
31-60 T4 0 104 84 130 154
61—120 86 0 116 96 166 142
121—200 98 0 108 128 178 154
nad 200 llu 120 140 166 190 Zahteva Ci — ТЈг"»м napor
Stopnja
do 26 27—50
Število točk, dodeljenih po zahtevi A«
51—75 76—100 101—140 141—200 nad 200 O 4
11
0 6 13 24
0 8 27 15 40
0 8 16 30 45
33 17 50
O 8 36 18 55
0 8 19 39 60 Zahteva C» —• Fizični napor
Stopnja
0 0 3 8 18
0 0 16 5 39
Trajanje v urah 0 1
25 8 65
0 2 11 34 90
0 3 45 14
0 4 56 17
Zahteva Ci — Napor v razmerjih z drugimi
a) Za službe v uipravi podjetja Stopnja
do 100 0 2 10 7 16
Število zaposlenih v podjetju
0 S 20
101—300 301—500 501—1000 1001—2000 0 2
11 7 18
0 2 12 8 20
0 2 14 8 24
0 2 16 9 28
0 6 25
nad 2000 0 2 17 9 30
Stopnja
do 25 0 2 10 7 16
b) Za službe v proizvodnji
Število zaposlenih na gradbišču 26—50
0 2 11 7 18
51—100 101—200 0 2
12 8 20
0 2 14 8 24
201-400 0 2 16 9 28
nad 400 0 2 17 9 30 Opombe k tabeli
1. Točke za zahtevo Cs se določijo tako, da se določijo točke za posamezne stopnje po trajanju v urah iz dvodimenzionalne tabele. Skupno število točk po zahtevi C» je seštevek točk po posameznih stopnjahv 2. Po zahtevi D» se ocenjujejo vsi delavci in uslužbenci ter gradbeno-transpartni delavci, ki delajo na gradbiščih. Šoferji se ocenjujejo po tej zahtevi samo, oe delajo za gradbišče, izvzemši šoferje osebnih avtomobilov pri upravi podjetja.
3. Delovna mesta razvrstijo gospodarske organizacije po rangu glede na skupno število točk; pri tem razvrščajo zaporedoma vsa delovna mesta, začenši z najtežjim do najlažjega, in izkažejo v ranglistah število dobljenih točk po skupinah zahtev in po posameznih zahtevah.
Gospodarske organizacije, ki imajo v svojem sestavu samostojne in posebne obrate, napravijo rang*
listo delovnih mest za posamezne obrate in za vse podjetje. v
Z najtežjim delovnim mestom je mišljeno tisto delovno mesto, ki je dobilo največ točk, z najlažjim delovnim mestom pa tisto, ki je dobilo najmanj točk.
URADNI LIST FLRJ Številka 28. — Stran 763.
4. Ranglista se da na vpogled kolektivu, preden se pošlje v presojo strokovnemu -združenju in ustreznemu sindikatu.
Člani delovnega kolektiva gospodarske organizacije labko podajajo pripombe k vrstnemu redu, ki ga je dobilo njihovo delovno mesto po posameznih zahtevah in skupaj v ranglista, v skladu s predpisanimi definicijami zahtev in njihovih stopenj.
Ce pripombe delavcev ustrezajo definicijam predpisanega sistema, je komisija gospodarske organi- zacije za ocenitev delovnih mest dolžna jim ugoditi in izvršiti v ocenitvi potrebne spremembe.
532.
Na podlagi tretjega odstavka 1. razdelka XXII;
poglavja zveznega družbenega plana za leto 1069 v zvezi s članom 11 razdelek i pod a) točka 9-) uredbe o prenosu zadev v pristojnost zveznih in re- publiških upravnih organov (»Uradni list FL.RJ« št.
18/58 in 18/59) izdaja Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v soglasju z Zveznim dr- žavnim sekretariatom za finance
ODREDBO
O SPREMEMBI ODREDBE O SPREMEMBI TARIFE ZA PREVOZ POTNIKOV V CIVILNEM ZRAČNEM
PROMETU
1. V OCuTCvtlSj. k/ cipiTriiiiciiiiua UtuLie z.fci prevoz, pouuivt/v v civilnem zračnem prometu (»Uradna list FLRJ« št.
51/58) se 1. točka pod 11) spremeni in se glasi:
»11) Beograd—Tivat (Hercegnovi) ali obratno —■
5.800«.
2. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem lista FUU«.
- St. 1146.
Beograd, 6. julija 1959.
Sekretar za promet in zvez«
Peko Dapčević s. k.
533.
Na podlagi prvega odstavka 362. člena zakona o javnih uslužbencih, (»Uradni list FLRJ« št. 53/57, 44/58 ia 1/59) je sprejel izvršilni odbor skupščine Zveznega zavoda za socialno zavarovanje v soglasju z Zveznim izvršnim svetom
SKLEP
O OKVIRIH ZA POLOŽAJNE PLAČE USLUŽBEN- CEV ZAVODOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
* 1. Mesečne zneske položajnih plač uslužbencev zavodov za socialno zavarovanje določa izvršilni odbor zavoda v naslednjih mejah:
dinarjev t) za pomočnika direktorja Zveznega za-
voda za socialno zavarovanje do — — — 19.000 2) za namestnika direktorja republiškega
zavoda za socialno zavarovanje, direktorja oblastnega zavoda za socialno zavarovanje, direktorja okrajnega zavoda za socialno za- varovanje v najbolj razvitih okrajih, dolo- čenih v smislu tretjega odstavka 160. člena,
zakona e javnih uslužbencih, do 1— — — 17.000 3) za pomočniika direktorja republiškega
zavoda za socialno zavarovanje-in za pomoč- nika direktorja pokrajinskega zavoda za
socialna zavarovanje do — i—i — — 16.000 4) za direktorja drugih okrajnih zavodov
za socialno zavarovanje, za pomočnika direk- torja oblastnega zavoda za socialno zavaro- vanje in za pomočnika direktorja okrajnega
dinarjev zavoda za socialno zavarovanje v najbolj
razvitih okrajih do — — — —• — — 13.000 5) za upravnika podružnice okrajnega za-
voda za socialno zavarovanje v najbolj razvitih okrajih oziroma občinah, določenih v smislu tretjega odstavka 160. člena zakona
o javnih uslužbencih, do — — —■ — — 11.000 6) za pomočnika direktorja v drugih
okrajnih zavodih za socialno zavarovanje do 10.000 7) za upravnika podružnice drugih okraj-
nih zavodov za socialno zavarovanje do — 9.000 8) za šefa izpostave okrajnega zavoda za
socialno zavarovanje do •— — — — — 7.000 2. Položajne plače za druge položaje in druga uslužbenska mesta pri drugih organih socialnega za- varovanja ne smejo presegati položajnih plač usluž- bcnccv ZavlčV liogd VAL'gcma, vivi-AU-ccsiian v 'prejšnji lAJCKi.
Te položajne plače določi izvršilni odbor zveznega, republiškega, pokrajinskega, oblastnega oziroma o- krajnega zavoda za socialno zavarovanje.
3. Pri določanju višine položajnih plač v smislu prejšnjih točk se upošteva stopnja zavoda, število zavarovancev na njegovem območju, težavnost dela in odgovornost delovnega mesta.
4. Sklepe o položajnih plačah, ki jih sprejmejo v smislu 1. in 2. točke tega sklepa, morajio poslati iz- vršilni odbori zavodov z mnenjem višjega zavoda v potrditev pristojnemu izvršnemu svetu oziroma okraj- nemu zboru ljudskega odbora.
5) Z dnem, ko začne veljati ta sklep, neha veljati sklep o okvirih za položajne plače uslužbencev za- vodov za socialno zavarovanje (»Uradni list FLRJ«
št. 23/58).
6. Ta sklep velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporablja pa se od 1. februarja 1959.
Št. 01—7014/1.
Beograd, 12. junija 1959.
Izvršilni odbor skupščine Zveznega zavoda za socialno zavarovanje
Direktor: Predsednik;
Zdenko Has s. r. Mara Naceva s. r.
534.
Na podlagi tretjega odstavka 37. člena uredbe o investicijskih posojilih (»Uradni lisit FLRJ« št. 31/56 in 25/59) in 34. člena uredbe o Jugoslovanski kmetijski banki (»Uradni Ust FLRJ« št. 26/58) je sprejel upravni odbor Jugoslovanske kmetijske banke v -soglasju z Zveznim izvršnim svetom
SKLEP
O ODSTOTKIH STROŠKOV, KI JIH MORAJO PRI- SPEVATI INVESTITORJI KOT SVOJ DELEŽ H KMETIJSKIM INVESTICIJAM, KI SE FINANCIRAJO
IZ SPLOŠNEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA 1. Investitorji, ki najamejo posojilo za kmetijske investicije, ki se financirajo iz splošnega investicijske- ga sklada, morajo prispevati k investicijskim stroškom lastna sredstva.
Znesek lastnih sredstev, ki jih morajo prispevati investitorji k investicijskim stroškom, se izračuna v
JKADNI UST FLRJ Sreda, 15. julija 1959^
odstotku od-stroškov za investooijeka dela in nabave po investicijskem elaboratu.
Prispevek k investicijskim stroškom znaša v od- stotku:
1) za melioracije:
a) za izsuševanje — — — — — — 15%
b) za namakanje — — — — — — IS0/«
c) za agromelioracije — — — — — 15°/»
2) za kmetijske stavbe:
a) za lope za kmetijske stroje — — — 2O"/«
b) ža druge objekte — — — — — 20"/(i 3) za dolgoletne nasade:
a) za hmeljeve nasade — — •*- ' — — 30%
b) za druge dolgoletne nasade — — — 20"/o 4) za remontne delavnice — — — — — ZOVo 5) za sušilnice za semensko koruzo in skla-
dišča za semenska žita — — — — — IS"/«
6) za sušilnice za hmelj in češplje — — — 30"/o 7) za druge objekte za dodelavo, predelavo
in vskladiščenje kmetijskih pridelkov — 30"/»
8) za kmetijsko mehanizacijo:
a) za traktorje nad 80 KM in močnejše s plugom — — — — — — — — 15%
b) za kombajne — — — — — — IS"/«
c) za druge traktorje, kmetijske stroje in priprave — — — —■ — — — — SS"/«
9) za bagre in druge stroje za melioracije l&0/o 10) za plemensko živino (domačo in uvoženo) 100/o 11) za ribiške ladje — — — — — — IS"/«
12) za ribnike z vsemi gradbenimi objekti, ki so namenjeni za ribogojstvo in ribolov ЖУ/о 13) za objekte za hrambo pogonskega goriva 20%
14) za poti na kmetijskem gospodarstvu — — 40"/o 1'5) za odkup zemljišča od zasebnih lastnikov 500/o 16) za tovornjake — — — — — — — 40'Vo 17) za veterinarske ambulante m centre za
umetno osemenjevtanje — — — — 200/o 18) za elektnifiltaacijske objekte — — — 30%
19) za drugo — — — — — — — — 50®/»
2. Investitorji niso dolžni prispevati lastnih sred- stev k investicijskim stroškom, ki se financirajo iz splošnega investicijskega sklada;
1) kadar najamejo posojilo z mehanizacijo za gra- ditev omrežja glavnih prekopov po zakonu o financi- ranju graditve vodnega sistema Donava—Tisa—Do- nava;
2) kadar najamejo posojila- za nakup uvoznih traktorjev »Belorus«, »Zetor«, »Utos« in »C-80«.
3. Ta Sklep velja za vsa posojila, ki so bila do- voljena od 1. maja 1959. Od tega dne nehia veljati sklep o odstotkih stroškov, ki jih morajo prispevati investitorji kot svoj delež h kmetijskim investicijam, ki se financirajo iz splošnega investicijskega sklada (»Uradni Jist FLRJ« št. 10/59), ki se še naprej upo- rablja za posojila, dovoljena od 11. marca do 30 aprila 1959.
4. Ta sklep velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.
O. št. 78.
Beograd, 9. julija 1959.
Jugoslevanska kmetijska banka Za predsednika upravnega odbora Generalni direktor; član upravnega odbora;
Niko'a Kmezić. s. r. Slavko Komar s, r.
535.
Na podlagi 382. člena zakona o javnih uslužbencih (»Uradni list FLRJ« št. 53/57, 44/58 in 1/59) predpisuje upravni odbor Jugoslovansko-brazilske trgovinske zbornice s potrditvijo Zveznega izvršnega sveta
PRAVILNIK
O USLUŽBENCIH JUGOSLOVANSKO-BRAZILSKE TRGOVINSKE ZBORNICE
I. Splošne določbe 1. člen
Določbe tega pravilnika veljajo za uslužbence Ju-1
goslovansko-brazilske trgovinske zbornice.
Uslužbenci zbornice so v smislu tega pravilnika osebe, ki opravljajo v pisarni zbornice kot svoj reden poklic strokovno, računovodsko ali pisarniško delo.
Ce ni z zakonom ali z drugimi predpisi drugače do-t ločeno, veljajo določbe tega pravilnika tudi za pomožne uslužbence in tehnično osebje <delavce), ki je v delov nem razmerju z zbornico.
2. člen
Določbe prvega dela zakona o javnih uslužbencih in ustrezne druge njegove določbe se uporabljajo za uslužbence zbornice na način, ki je predpisan s tem pravilnikom.
II. Sistemizacija 3. člen
Zbornica ima sistemizirana uslužbenska mesta.
S sistemizacijo se določijo uslužbenska mesta, H ustrezajo organizaciji in nalogam zbornice.
Akt o sistemizaciji določa, kateri nazivi oziroma katera druga strokovnost je pogoj za posamezna de- lovna mesta in posamezne položaje.
Za posamezna uslužbenska mesta, za katera je po- trebna posebna strokovna izobrazba določene stroke (časnikarska in dr.), so lahko s sistemizacijo določeni ustrezni nazivi take stroke.
Imenovanja in napredovanja uslužbencev so možna samo na mesta, ki jih določa sistemizacija.
Sistemizacijo določi upravni odbor zbornice.
III. Nazivi in plače 4. člen
Nazivi in plače se določajo uslužbencem zbornice po predpisih, ki veljajo za uslužbence organov državne uprave.
Tehničnemu osebju in pomožnim uslužbencem se določajo plače po uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev (»Uradni Ust FLRJ« št. 7/58, 44/58 in 6/59).
5. člen
Položajna plača lahko dosega znesek, ki ga določa ta pravilnik. ♦
Položajna plača tajnika zbornice znaša do 13.000 dinarjev mesečno.
Položajna plača uslužbencev na drugih delovnih mestih znaša:
1) za delovno mesto referenta, za katerega se za- hteva po sistemizaciji najmanj naziv referenta tretje vrste — do 6,000 dinarjev mesečno;
2) za delovno mesto referenta za materialno in fi- nančno poslovanje, za katero se zahteva po sistemiza- ciji naziv računovodje — do 4.000 dinarjev mesečno*
Sreda, 15. julija 1959. URADNI LIST FLRJ Številka 28. — Stran 765.
Položaj na plača za vodilno oziroma delovno mesto je odvisna od strokovnosti in od drugih pogojev, ki so z aktom o sistemizaciji predpisani za to mesto.
6. člen
Uslužbencem, ki opravljajo strojepisno delo, se do- loča položaj rta plača po njihovih nazivih, z omejitvijo, da položajna plača strojepisca la razreda ne sme pre- segati 4.000 dinarjev mesečno.
7. člen
O položajnih plačah odloča za tajnika zbornice predsednik upravnega odbora, za ostale uslužbence pa tajnik zbornice.
IV. Imenovanje in napredovanje uslužbencev 8. člen
Poleg splošnih pogojev,, ki jih predpisuje zakoij, določa posebne pogoje za imenovanje, ki jih ne do- ločajo predpisi, upravni odbor zbornice.
Posebni pogoji se objavijo v splošnih pogojih raz- pisa.
9. člen
Hazpisno konrisijo, ki razpiše usluzoenska mesta v zbornici, imenuje upravni odbor zbornice. -
Ce predpisi ne določajo drugače, določi upravni odbor zbornice, v katerih primerih morajo kandidati delati izpit.
10. člen
Tajnika zbornice imenuje in razrešuje upravni odbor.
Odločbo o imenovanju in razrešitvi tajnika zbor- nice izda predsednik upravnega odbora zbornice.
Ostale uslužbence zbornice imenuje in razrešuje tajnik zbornice, ki odloča o vseh njihovih uslužbenskih razmerjih.
11. člen
Uslužbenci se ocenjujejo komisijsko.
Komisijo za ocenjevanje uslužbencev imenuje a- pravni odbor zbornice. Predsednik te komisije je tajnik zbornice.
12. člen
Uslužbenci napredujejo v službi ob enakih pogo- jih kot uslužbenca organov državne uprave.
V. Dodelitev na delo in vrnitev v nižji naziv 13. člen
Le s svojo privolitvijo smejo biti uslužbenci za- časno dodeljeni na delo k drugim zavodom in organi- zacijam.
Dodelitev na delo sme trajati največ tri meseci V posameznem letu.
14. člen
Uslužbenec ne sme biti postavljen na mesto, za katero je določena manjša položajna plača, razen po sodbi disciplinskega sodišča ali v primeru, če za pre-- teklo leto ni bil ugodno ocenjen.
Izjemoma Je lahko uslužbenec po službeni potrebi za krajši čas postavljen na mesto, s katerim je zve- zana nižja položajna plača. V takem primeru obdrži položajno plačo svojega prejšnjega mesta oziroma po- ložaja.
Uslužbenec Brez strokovne izobrazbe, H se po si- stemizaciji zahteva za njegovo mesto, je lahko postav- ljen na nižje mesto. V takem primeru se mu določi
položajna plača, ki ustreza mestu, na katero je po- stavljen.
VI. Disciplinska in materialna odgovornost uslužbencev 15. člen
O disciplinski nerednosti uslužbenca odloča tajnik zbornice.
Zoper odločbo o kazni za disciplinsko nerednost, gre pritožba na Zvezno disciplinsko sodišče.
16. člen
Kazni za disciplinske prestopke uslužbencev zboi niče izreka Zvezno disciplinsko sodišče.
Pritožba zoper sodbo disciplinskega sodišča prve stopnje gre na Zvezno višje disciplinsko sodišče.
17. člen
Upravni odbor zbornice lahko določi posebne pri- mepe odgovornosti uslužbencev za škodo, ki jo priza- denejo v zvezi z opravljanjem službe.
Komisijo za ugotovitev škode določi upravni odbor zbornice.
O oprostitvi plačila odškodnine odloča upravni od- bor zbornice.
VII. Odpoved službe 18. člen
Uslužbencem zbornice se sme odpovedati služba samo v soglasju s komisijo za odpoved, ki je pri zbor- nici.
Komisijo imenuje upravni odbor zbornice izmed njenih uslužbencev. Enega člana delegira v komisijo
■ustrezni sindikalni organ.
VIII. Druge določbe 19. člen
Ce ni s tem pravilnikom drugače predpisano, se uporabljajo določbe XV. do XVII. poglavja zakona o javnih uslužbencih tudi za uslužbence zbornice.
IX. Prehodne in končne določbe 20. člen
Upravni odbor zbornice mora sistemizirati usluž- benska mesta v zbornici najkasneje do 30. septembra 1959.
Do sistemizacije v smislu prejšnjega odstavka ve- lja stanje v zbornici na dan, ko je začel veljati zakon o javnih uslužbencih, za začasno sistemizacijo.
21. člen
Uslužbenci, ki so bili v uslužbenskem razmerju v zbornici na dan, ko je začel veljati ta pravilnik, se prevedejo v ustrezne nazive in plačilne razrede v skla- du s 198. "in 199. členom zakona o javnih uslužbencih.
22. člen
Dokler ne bodo ocenjeni uslužbenci po dol^-bah zakona o javnih uslužbencih in tega pravilnika, bado veljali za napredovanje v višji naziv v skladu z dra- gim odstavkom 404. člena zakona o javnih uslužb""" 4
dosedanji predpisi.
23. člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.
St. 18.
Beograd, 30. marca 1959.
Jugoslovansko-braz'!ska trgovinska zbornic?
Predsednik upravnega odbora;
Vojin Krtolica s. r.
URADNI LIST FLRJ 536.
Na podlagi 5. in 21. člena uredbe o investi- cijskih posojilih (»Uradni list FLRJ« št. 31/56) raz- pisuje Jugoslovanska kmetriska banka s soglasjem Zveznega državnega sekretariata za finance
XIII. NATEČAJ
ZA INVESTICIJSKA POSOJILA IZ SPLOŠNEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA ZA GRADNJO GO- SPODARSKIH OBJEKTOV IN SODOBNO OPREMO EKONOMIJ KMETIJSKIH ZNANSTVENIH ZAVO- DOV, KMETIJSKIH SOL IN PODOBNIH ZAVODOV I. Jugoslovanska kmetijska banka bo dajala na tem natečaju iz splošnega investicijskega sklada in- vesticijska posojila za gradnjo gospodarskih objektov in moderno opremo ekonomij kmetijskih znanstvenih zavodov, kmetijskih šol in podobnih zavodov.
II. Pravico, potegovati se za posojilo na tem na- tečaju, imajo vsi kmetijski znanstveni zavodi, kme- tijske šole in podobni zavodi; pri tem vloži za zavod, ki se financira iz proračuna, prošnjo za posojilo politična teritorialna enota, ki financira zavod iz svojega proračuna.
III. Prošnja za posojilo mora vsebovati vse podatke, ki so predpisani v 16. členu uredbe o in- vesticijskih posojilih; vloži se na posebnih obrazcih Jugoslovanske kmetijske banke.
IV. Prosilec mora priložiti prošnji za posojilo;
1) investicijski elaborat;
2) dokaz, da ima zagotovljena sredstva za ga- rancijski znesek in sredstva za prispevek k inve- sticijskim stroškom.
V. Investicijski elaborat, ki ga prosilec priloži prošnji za posojilo, mora biti izdelan po veljavnih predpisih in obsegati;
1) investicijski program, izdelan po uredbi o izdelavi in potrditvi investicijskega programa in o po- laganju depozitov za zavarovanje izplačil za investi- cijska dela (»Uradni list FLRJ« št. 5/54, 36/55, 54/55, 2/56, 29/56 in 34/57) in po pravilniku o ekonomski in tehnični dokumentaciji investicijskega programa za gradnjo objektov kmetijskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 19/59) oziroma po pravilniku o ekonomski in tehnični dokumentaciji investicijskega programa za vzgojo sadovnjakov in vinogradov (»Uradni list FLRJ«
št. 19/59), mnenje in predlog revizijske komisije in odločbo pristojnega organa o potrditvi investicijskega programa z navedbo vrednosti in zmogljivosti inve- sticijskih objektov, ki je za njihovo nabavo oziroma zgraditev potrjen investicijski program.
Investicijski program, mnenje in predlog revi- zijske komisije ter odločba pristojnega organa o potrditvi programa morajo biti vezani v celoto in zapečateni s pečatom organa, ki je investicijski pro- gram potrdil;
2) idejni ali glavni projekt za vsak gradbeni objekt, za katerega išče posojilo, izdelan in revidiran po uredbi o gradbenem projektiranju (»Uradni list FLRJ« št. 32/58);
3) specifikacijo opreme z navedbo glavnih zna- čilnosti, ceno za vsako posamezno njeno postavko (posebej za uvozno in posebej za domačo opremo) ter stroške za prevoz in montažna dela.
VI. Posojila za gradnjo kmetijskih gradbenih objektov bo dovoljevala Jugoslovanska kmetijska banka po tipskih projektih, ki jih sama odbere, pa tudi po projektih, ki jih predloži sam prosilec, če pomenijo cenejšo in smotrnejšo rešitev.
VII. Posojila: za nabavo živine se lahko iščejo tako za domačo kakor tudi za uvozno živino.
Ce išče prosilec posojilo za nabavo uvožene ži- vine, mu sme banka dovoliti posojilo samo za na- slednje vrste oziroma pasme:
1) junic črno-bele frizijske, črno-bele holandske, rdeče danske, sdmentalske, montafonske ter jersey in harford pasme;
2) svinj, merjascev in mladih svinj bele mesnate pasme baconskega tipa.
VIII. Posojila za dolgoletne nasade se bodo da- jala samo za vzgojo intenzivnih sadovnjakov in vino- gradov, brez omejitve glede površin nasadov, za katere išče prosilec posojilo.
IX. Posojila se bodo dajala po obrestni meri 3%
na leto z odplačilnim rokom, ki ne sme presegati 15 let.
X. Posojila bo dajala banka samo tistim pro- silcem, ki bodo lahko prispevali k investicijskim stroškom za gradnjo oziroma nabavo najmanj toliko, kolikor bodo določali predpisi, ki bodo veljali ob dovolitvi posojila za posamezne investicijske namene, za katere se dovoljujejo posojila na tem natečaju^
XI. Prednost pri posojilih na tem natečaju imajo prosilci, ki ponudijo krajši odplačilni rok.
XII. Prosilci morajo imeti na tem natečaju za redno odplačevanje posojila do 20 milijonov dinarjev garancijo občine, za posojilo nad ta znesek pa ga- rancijo okraja.
Banka lahko zahteva v posameznih primerih za redno odplačevanje posojila garancijo avtonomne enote ali ljudske republike.
ХШ. Prošnjo za investicijsko posojilo z inve- sticijskim elaboratom in vsemi prilogami je treba vložiti v treh izvodih pri krajevno pristojni zadružni hranilnici na predpisanih obrazcih.
XIV. Prošnje za posojila na tem natečaju se bodo sprejemale do 1. septembra 1959.
XV. Glede vsega drugega veljajo za ta natečaj določbe uredbe o investicijskih posojilih jn določbe drugih veljavnih predpisov, ki se nanašajo na inve- sticijska posojila.
O. št. 69.
Beograd, 25. junija 1959.
Jugoslovanska kmetijska banka Predsednik Generalni direktor! upravnega odbora:
Nikola Kmezić s. r. Krsto Popivoda s. r.
537.
Na podlagi 5. In 21. člena uredbe o investicijskih posojiilih (»Uradni list FLRJ« št, 31/56 im 25/59) razpi- suje Jugoslovanska kmetijska banka v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance
XIV. NATEČAJ
ZA INVESTICIJSKA POSOJILA IZ SPLOŠNEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA ZA HIDROTENlCNE
MELIORACIJE
I. Jugoslovanska kmetijska banka bo dajala iz splošnega investicijiskega sklada posojila m naslednje hadrotehnične melioracije:
1) za nove gradnje v izsuševalnem sistemu;
2) za rekonstrukcijo in obnovitev iizsuševalnega sistema;
3) za noive gradnje namakalnega sistema;
4) za rekonstrukcijo in obnovitev namakalnega sistema.
II. Na tem natečaju se bodo dajala posojila aa natop melioracijske opreme, -ki je potrebna za meli- oracijska dela, za katera se išče posojilo, oziroma za vzdrževanje sistemov, ki se gradijo z zaprošenim po- sojilom.
III. Na tem natečaju imajo pravico potegovati se za posojilo: Vodne skupnosti, kmetijske proizvajalne organizacije (kmetijska posestva, kmečke delovne za- druge, 'kmetijske zadruge, poslovne zveze kmetij sikih