Vir podatkov: terensko delo, 2021.
3.4.4.1. Iz družinskega kroga do volišča
Družina je posameznikovo primarno učno okolje, njegov prvi stik s pojmi, kot so politika, participacija in državljanstvo, četudi le posredno. Ravno zato mladi v zgodnji mladosti pogosto vzamejo mnenja staršev kot svoja. Mladi sprva le poslušajo in vzpostavijo stik s politično-civilnimi temami posredno, nato jih pri določeni starosti starši tudi vključijo v pogovor/konstruktivne razprave. Pogosteje ko so mladi vključeni v te razprave, večja je verjetnost, da se bodo zanimali za sodelovanje pri odločanju ali nasploh v lokalni skupnosti. Vpliv družine smo želeli preveriti tudi pri mladih v občini Kidričevo, s posebnim poudarkom na morebitnih spremembah s starostjo. Iz raziskave smo izključili tiste, ki so že zaključili s šolanjem (N=215), pri katerih je vpliv družine po navadi že šibkejši in ne toliko relevanten za našo raziskavo.
V splošnem se je izkazalo, da se v družini najpogosteje pogovarjajo o političnem dogajanju v Sloveniji (povprečna ocena pogostosti 3,40), sledijo pogovori o političnem dogajanju v svetu (3,03), nato splošno dogajanje v občini Kidričevo (2,92) in še najmanj politično dogajanje v domači občini (2,79). Tudi po podskupinah zasledimo enako razporeditev, pri čemer je mogoče opaziti rast povprečne ocene pogostosti. Tako je povprečna ocena pogostosti pri osnovnošolcih 2,82, pri srednješolcih 2,92 in pri študentih 3,26. Kar tri četrtine vprašanih (76,2 %) si ne želi, da bi se doma pogosteje pogovarjali o teh temah. Največje zanimanje za več tovrstnih pogovorov smo zaznali pri študentih (25,7 %) in srednješolcih (25,6 %), najmanjšega pa pri osnovnošolcih (20,0 %). Iz tega sklepamo, da se pogostost pogovorov o izbranih temah in tudi želja po njih povečuje s starostjo.
Ugotovili smo tudi, da imajo družinski člani o političnih zadevah in dogajanju v občini večinoma (74,8 %) podobno mnenje. Glede na prevladujočo povprečno pogostost pogovorov o teh temah nas je dobljeni rezultat močno presenetil.
Poleg komunikacije pa so pomembne tudi izkušnje družinskih članov z aktivnim sodelovanjem v politični in civilni sferi. Mlade (N=297) smo vprašali, ali je kdo v ožjem družinskem krogu član politične stranke ali kako drugače aktivno sodeluje pri odločanju v občini Kidričevo (ali na državni ravni). Le 14,8 % jih je odgovorilo pritrdilno, 6,1 % pa ni bilo prepričanih. V društveni sferi so bili rezultati nekoliko drugačni, in sicer ima kar polovica vprašanih (52,2 %) v ožjem družinskem krogu vsaj eno osebo, ki je aktivna v katerem od društev, klubov in organizacij, ki delujejo v občini; 10,4
2,76
3,07
3,70
3,27 3,2
2,73 3,05
3,50 3,38 3,2
2,06 2,09 2,14
1,81 1,6
2,74 3,06
2,84
2,2
3,443,61 3,723,95 3,984,08 3,76 3,6
3,78 3,6
osnovnošolci srednješolci študentje zaposleni NEET
politično dogajanje v državi politično dogajanje v občini članstvo v stranki
odločanje v občini Kidričevo pravice in dolžnosti na sploh pravice in dolžnosti mladih
% pa ni bilo povsem prepričanih. Najvišji delež politično aktivnih družinskih članov imajo zaposleni (19,2 %), sledijo jim študentje (16,8 %), nato srednješolci (11,6 %) in osnovnošolci (10,0
%). V enakem zaporedju si sledijo tudi skupine po društveni aktivnosti družinskih članov. V obeh primerih je izjema skupina NEET, ki nakazuje nižjo aktivnost v politični (0 %) kot društveni sferi (40 %). Presenetilo nas je, da 10 % mladih ne ve, v katere društvene aktivnosti so vključeni njihovi ožji sorodniki, saj smo pričakovali, da bodo mladi nekoliko bolje poznali društveno kot politično aktivnost v družinskem krogu.
Izkušnje polnoletnih (N=198) so bile po pričakovanjih največje na področju konvencionalnih oblik politične participacije, in sicer daleč najbolj prevladuje udeležba na volitvah (78,3 %), sledita podpis peticije (44,4 %) in udeležba na referendumu (37,5 %). Gre za nasploh najbolj razširjene načine izražanja mnenja in participacije, zato nas rezultati niso presenetili, razen da smo glede na aktualno dogajanje v državi pričakovali nekoliko višji delež mladih, ki so se že udeležili protestov, sicer pa so bili rezultati v skladu s pričakovanji. Protesta ali stavke se je že udeležilo 17,7 %.
Najaktivnejši pri vseh danih oblikah participacije so študentje in zaposleni. Pri volitvah (88,1 %), podpisu peticije (53,5 %) in udeležbi na protestih (20,8 %) izstopajo študentje, medtem ko imajo zaposleni več izkušenj s članstvom v politični stranki (8,9 %) in so tudi edina skupina, ki ima dva predstavnika, ki sta že opravljala politično funkcijo. Izkušnje z referendumom so pri obeh skupinah okrog 40 %. Pri najmlajših (polnoletni srednješolci) jih 5 ni preizkusilo nobene od naštetih oblik.
Le dva predstavnika skupine sta se udeležila volitev, trije so podpisali peticijo in kar pet jih je že sodelovalo pri bojkotu. Če pogledamo peto skupino, opazimo zanimiv podatek, in sicer da se en predstavnik ni poslužil nobene od naštetih oblik, kar dva od petih predstavnikov skupine pa še nikoli nista volila. Tako je od petih predstavnikov samo en nekoliko aktivnejši in se je že poslužil različnih oblik politične participacije (referendum, peticija, bojkot), ne le volitev.
Zadnjih lokalnih volitev se je udeležilo 154 (77,8 %) polnoletnih vprašanih, 14,1 % se jih (še) ni moglo udeležiti, 5,1 % pa se jih ni želelo udeležiti. Med ostalimi razlogi za neudeležbo je bila najpogostejši razlog odsotnost iz domačega kraja v času volitev. Volitev se je udeležila velika večina študentov (83,2 %) in tudi mladih zaposlenih (84,6 %), medtem ko je bil ta delež nekoliko nižji pri predstavnikih skupine NEET (20 %), v najmanjšem številu pa so se volitev udeležili polnoletni srednješolci, kar je razumljivo glede na to, da mnogi sploh še niso imeli te možnosti.
Naslednjih lokalnih volitev (2022) se namerava udeležiti 94,9 % vprašanih. Zanimivo je, da so to namero izrazili vsi študentje (100 %), visok delež so izkazovali tudi zaposleni (91,0 %), sledijo NEET (80 %) in šele nato srednješolci (25,6 %). Delež tistih, ki se ne nameravajo udeležiti volitev (5,1 %), je enak tistim, ki se niso udeležili zadnjih volitev. Med razlogi za neudeležbo so našteli:
nezanimanje ali nespremljanje dogajanja v občini, selitev v drugo občino ali nezadovoljstvo z rezultati. Ena oseba je svojo odločitev še dodatno pojasnila, in sicer se zaradi selitve v drug kraj ne čuti povezane z občino stalnega prebivališča, zaradi česar se ji ne zdi prav, da bi odločala o zadevah v skupnosti, kamor hodi zgolj na obisk, četudi je tam njeno stalno prebivališče.
3.4.4.2. Mladi aktivni državljani na spletu
Mladi že kar nekaj časa intenzivno posegajo po socialnih omrežjih kot orodju za komunikacijo in povezovanje. V zadnjih letih so se na trgu pojavili številni ponudniki, med katerimi pa so se le nekateri ohranili vse do danes. Mladim smo ponudili devet različnih aplikacij in spletnih strani, ki so po našem mnenju v zadnjem času najbolj atraktivne. Tudi neuporaba socialnih omrežij je bila ena od možnosti, ki pa, kot smo pričakovali, ni bila pogosto izbrana (1,7 %). Največ oseb, ki ne
uporabljajo socialnih omrežij za povezovanje, je v prvi skupini, še ena pa je med študenti. Anketa je pokazala, da je med mladimi najbolj priljubljeno socialno omrežje za povezovanje z vrstniki in podobno mislečimi ljudmi Instagram (85,6 %), s 75,8 % mu sledi Facebook, nato pa Snapchat s 65,8 % in z 52 % Youtube. Ostala socialna omrežja so manj pogosto v uporabi, sicer pa so našteli še Discord, Messenger, Viber in Mojvideo. Uporaba različnih socialnih omrežij je po skupinah precej neenakomerno razporejena. Omrežje LinkedIn je, kot smo pričakovali, najbolj priljubljeno pri študentih, medtem ko Snapchat in TikTok močno prevladujeta pri osnovno- in srednješolcih.
Najpogosteje izbrano omrežje (Facebook) je izbralo kar 100 % vseh zaposlenih in 95 % študentov, 62,8 % srednješolcev in le 27,1 % osnovnošolcev, drugo najpogostejše omrežje pa prevladuje predvsem med srednješolci in študenti, čeprav je tudi v ostalih skupinah veliko uporabnikov.
Dejstvo je, da mladi na spletnih omrežjih sledijo različnim stranem v odvisnosti od njihovih interesov, npr. v občini Kidričevo se mladi najpogosteje pridružujejo skupinam s področja potovanja in turizma (48,3 %) ter športa in zdravega življenjskega sloga (47,2 %). Tretjina anketirancev sledi stranem s področja zaščite živali (32,9 %), prehrane, diet in receptov (31,2 %) ter avtomobilizma in tehnologije (30,2 %); zelo blizu jim je tudi področje podjetništva in inovativnosti (26,8 %), temu pa sledijo okoljski problemi in skrb za okolje (22,5 %) ter zaposlitev (22,1 %). Ostala našteta področja so manj zastopana, še najmanj zanimanja so mladi izrazili za vsebine, povezane s politiko. Zanimajo pa jih še nekatera druga področja, ki jih nismo vključili na seznam, in sicer moda in ličenje, slavni, humor, računalniške igre, starševstvo ter znanosti.
Osnovnošolce najbolj zanimajo teme, kot so šport in zdrav življenjski slog (45,7 %), potovanja in turizem (41,4 %), zaščita živali (41,4 %) ter prehrana (34,3 %), najmanj pa jih zanimajo EU, stanovanjska problematika, zaposlitev, kmetijstvo in strojništvo ter politika. Tudi pri srednješolcih so v ospredju potovanja in turizem s 60,5 %, sledi šport in zdrav življenjski slog s 53,5 %, nato tehnologija in avtomobilizem z 32,6 % in prehrana s 30,2 %. V skladu s pričakovanji se najmanj zanimajo za politiko (0 %), EU (2,3 %) in stanovanjsko problematiko (2,3 %). Študentje so prav tako športni navdušenci (47,5 %), vendar jih še malenkost bolj veselijo potovanja in turizem (48,5%). Pričakovano sta tudi študentska (37,6 %) in stanovanjska (18,8 %) problematika visoko na lestvici. V skladu s sodobnim načinom življenja študente zanimajo tudi prehrana (34,4 %), okoljski problemi (31,7 %) in zaščita živali (31,7 %). Zanimivo je, da so študentje kot skupina nakazali interes za vsa področja precej enakomerno, brez večjih odstopanj v negativnem smislu; še najmanj jih zanimata področji EU (9,9 %) ter kmetijstvo in strojništvo (10,9 %). Tudi četrta skupina se navdušuje nad potovanji in turizmom (46,2 %) ter športom in življenjskim slogom (44,9 %);
zanimajo jo še podjetništvo in inovativnost (41,0 %), tehnologija in avtomobilizem (38,5 %) ter zaposlitev (30,8 %). Najvišji interes v primerjavi z ostalimi skupinami pa je izkazala še za kmetijstvo in strojništvo (28,2 %) ter stanovanjsko problematiko (21,8 %). Zadnja, peta skupina se zanima le za 9 od naštetih področij, razlog je najbrž majhen numerus, zaradi katerega navzven skupina deluje nekoliko bolj homogeno, kot bi sicer. Kar 60 % predstavnikov pete skupine se zanima za potovanja in turizem, sledita zaščita živali in zdrav življenjski slog s športom s 40 %, ostala področja imajo po 20 %, to so: okoljski problemi, podjetništvo in inovativnost, tehnologija in avtomobilizem, prehrana, enakopravnost spolov ter zaposlitev. Glede na brezposelni status te skupine smo pričakovali, da bo večji interes po zaposlitvi in stanovanjski problematiki, a naš vzorec tega ni pokazal.
Le 11,8 % mladih iz občine (srednješolci in starejši, N=228) se je identificiralo kot pristaš oz. član okoljske, mirovniške ali druge spletne skupnosti, pobude, gibanja, in sicer so se kot najaktivnejši
pokazali študentje (18,8 %). Med odgovori so se največkrat pojavile skupine za pravice študentov, strani za enakopravnost spolov, mladi aktivisti, različne humanitarne skupine in skupine za prodajo rabljenih knjig, oblačil in drugih predmetov, okoljevarstvene skupine (npr. Mladi za podnebno pravičnost) ter skupine za zaščito in pravice živali (npr. Peta, Dodo, WWF), skupaj z zavetišči za živali. Nekaterim (13,8 %) se je dodatno vprašanje zdelo preveč osebno in niso želeli odgovoriti.
Da pa članstvo v spletnih skupnostih in sledenje aktivističnim stranim ni le pasivno, pričajo številni dogodki, ki jih organizirajo te skupnosti. Delež mladih, ki so se že udeležili katerega od teh (17,1
%), je namreč višji kot delež tistih, ki so potrdili, da sledijo kateri od skupnosti (9,1 %). To si lahko razlagamo z dejstvom, da promocija dogodkov, ki jih organizirajo člani določene skupine, pripomore k širši udeležbi ne le članov skupin, temveč tudi drugih podpornikov. Najvišjo udeležbo je mogoče zaznati pri predstavnikih skupine NEET s 40 %, sledijo srednješolci s 23,3 % in nato kmalu za njimi tudi študentje z 20,8 % ter zaposleni z 19,2 %. Med najmlajšimi pa delež 4,3 %.
Dobra polovica (53,9 %) anketirancev (N=227) ni povsem odločena, ali je njihovo mnenje na socialnih omrežjih bolje sprejeto ali ne. Kljub zgoščenosti odgovorov v sredini se pokaže tudi rahla tendenca k nestrinjanju. Slaba tretjina (31,5 %) je (povsem) prepričana, da je mnenje o aktualnih problematikah lažje izraziti na socialnih omrežjih kot sicer, 39,5 % je nasprotnega mnenja, dobra četrtina (28,9 %) pa je neodločenih. Kar 39,4 % mladih se strinja s trditvijo, da je na socialnih omrežjih lažje najti sebi podobne ljudi (podobno misleče) kot sicer, skoraj tretjina pa jih je neodločenih (32,5 %). Najbolj deljeno je mnenje mladih glede sledenja stranem s politično (in drugo) temo, s katero se strinjajo, in sicer 43,4 % se jih (sploh) ne strinja, da sledijo le stranem z vsebinami, s katerimi se strinjajo, medtem ko je 31,1 % anketiranih neodločenih, hkrati pa imamo tudi eno četrtino (25,5 %) takih, ki se (povsem) strinjajo. V splošnem lahko občutimo rahlo tendenco k nestrinjanju. Nekateri avtorji (npr. Farthing, 2010) navajajo, da se mladi v sodobnem svetu bolj kot za lokalne probleme zanimajo za globalne in tudi v občini Kidričevo lahko opazimo rahlo tendenco k temu fenomenu, saj je 37,7 % nedoločenih, dobra tretjina (36,9 %) se (popolnoma) strinja in le četrtina (povsem) ne strinja.
Pri prvi trditvi ni večjih razlik med skupinami, pri drugi pa po visokem deležu tistih, ki se sploh ne strinjajo (20,5 %), izstopa 4. skupina. Tako visok delež absolutnega (ne)strinjanja se pojavi še dvakrat, in sicer močno nestrinjanje srednješolcev (20,9 %) in zaposlenih (24,5 %) glede sledenja izključno profilom in stranem, s katerimi se strinjajo. Razen srednješolcev se anketiranci pretežno strinjajo, da je iskanje podobno mislečih ljudi na socialnih omrežjih lažje kot sicer. To pojasnjujemo z dejstvom, da se osnovno- in srednješolci povezujejo tudi izven socialnih omrežij (npr. šola in prostočasne aktivnosti). Delež mladih, ki jih bolj kot lokalni zanimajo globalni problemi, se znižuje s starostjo oz. statusom. Zaposleni in predstavniki skupine NEET se bolj zanimajo za lokalne kot globalne probleme.
3.4.5. Kako mladi vidijo dogajanje in stanje v občini Kidričevo nasploh Analizo odnosa med mladimi in občino bomo začeli z najljubšimi dogodki in točkami zbiranja, saj so ti zelo pomembni za dobro počutje v domači občini in za navezanost nanjo. Med najljubšimi dogodki so daleč najpogostejši odgovor veselice (49,4 %). Največkrat gre za gasilske veselice, ki pogosto sovpadajo z gasilskimi tekmovanji, obletnicami ustanovitev društev ipd. Veselicam sledi Park pod tisočerimi zvezdami (14,7 %). Gre za praznično dogajanje med decembrom in januarjem, ki vključuje postavitev drsališča, prižig lučk, obdaritev otrok, otroške in mladinske delavnice, božične stojnice in še veliko drugih. Tem sledijo športna tekmovanja, turnirji in drugi športno
obarvani dogodki ter junijski nabor dogodkov ob občinskem prazniku. Nekaj anketirancev (5,1 %) je kot enega od najljubših dogodkov omenilo »Cirkovški fašenk« s pustno povorko in rajanjem;
4,8 % pa se jih rado udeležuje gasilskih tekmovanj. Po številu omemb nato sledijo še otroški piknik v Šikolah, gledališki abonma in gledališke predstave ter »Kino pod zvezdami«. Ostali izpostavljeni dogodki so še: Zahvala polju, šolska proslava ob zaključku leta ter »cirkovška olimpijada«. Mladi pa se teh dogodkov ne le udeležujejo, temveč tudi pogosto pomagajo pri njihovi pripravi/izvedbi, in sicer več kot polovica (56 %) jih je že sodelovala pri organizaciji različnih kulturnih (“cirkovški fašenk”, žegnanje konjev, adventni koncert, Park pod tisočerimi zvezdami), športnih (tekmovanja, turnirji, športni vikendi) in drugih društvenih dogodkov, med drugim tudi mladinskih delavnic in dnevov dejavnosti. Najvišji delež takih je mogoče zaznati med zaposlenimi (65,8%), najnižjega pa med predstavniki skupine NEET (40%).
Rezultati so pokazali, da se mladi najraje zbirajo na igriščih (51,2 %), še najbolj na igrišču v Cirkovcah, Kidričevem in Lovrencu na Dr. polju. Tem sledijo park v Kidričevem (26 %), športno-rekreacijski center »Green Lake« (14,6 %) in športne dvorane (5,7 %). Ostale točke, ki so jih še omenili, so gostilne, cerkev in sprehajalne poti; nekateri pa najraje čas preživljajo kar doma.
Presenetilo nas je, da je med anketiranci bilo največ takih, ki ne pogrešajo nobenega prostora za mlade (26 %). Drugi najpogostejši odgovor je bil precej splošen predlog, in sicer želja po prostorih za druženje in zbiranje mladih, ki pa naj bi bili vedno dostopni in brezplačni. Naslednji najpogostejši predlog je kopališče oziroma bazen. Podoben delež mladih je bil brez idej ali pa niso vedeli, kako bi jih opisali. Sledijo še želja po igriščih, skate in/ali bike parkih ter fitnesu na prostem.
Nekaj bi jih imelo knjižnico ali vsaj bralni kotiček, drugi park s kavarno ali nov športni park.
Predlagali so še prostor za biljard, igrišče za minigolf, ribnik za ribolov, različne dodatne krožke za mlade, gimnastična igrala, odbojkarsko in badminton igrišče, boljša (nova, obnovljena) igrala, urejeno tekalno progo, manežo, prostore za kulturne predstave ali kino ter klubsko hišico. Pri zadnjem predlogu se poraja misel, ali to nakazuje idejo o organiziranem združevanju mladih v občini v obliki kluba/društva. Nasploh je mogoče opaziti odprtost spremembam in novim prostorom za mlade v občini Kidričevo, čeprav približno četrtina ne vidi potrebe po tem. Po drugi strani pa na občini možnosti za okrepitev sodelovanja mladih vidijo v njihovi združitvi v enotno društvo ali klub, ki bi, po njihovem mnenju, prostore lahko imelo tudi na območju Green lake, kjer je poleti pestro dogajanje. Občina lahko mladim nudi tudi pomoč pri vzpostavitvi pravne ali kake druge oblike združenja, ki bo temu namenjena (Leskovar, A., 2021).