70 3. 5. 8. Intervju 8
»Želela bi, da se moj otrok zaposli, vendar bi dobro preverila, za kaj se gre in bi zahtevala, da me kot skrbnika redno obveščajo o poteku dela in vsem, kar se dogaja.«
Naslednja sogovornica je mama prej opisane 35 letne hčere, ki je do 4. razreda obiskovala prilagojen program VIZ z NIS, nato pa do 25. leta PPVIZ. Takrat je prešla iz šolskega programa v okoliški VDC.
Intervjuvanka poudari, da hčerka velikokrat razmišlja o poklicni prihodnosti, saj si namreč tudi ona želi biti odrasla tako kot drugi ljudje. Vedno si je želela dokončati fakulteto. Ker ima hčerka ogromno interesov, ki bi si jih želela vključiti v poklic, se je bilo treba velikokrat načrtno pogovarjati o tem, da to trenutno ni mogoče. Želi si delati v veterinarstvu
: »
Zadovoljna bi bila, če bi na veterinarski postaji hranla pse in mačke, jih tolažla in pomagala pri pregledih, če so nemirni in prestrašeni. Enkrat je to možnost imela in na Reki oddelala eno uro v ordinaciji. Veterinarka je bila presenečena, ker je večino pripomočkov znala poimenovat in povedat za kaj se jih uporablja.« Prav tako si želi delati v kavarni ali v trgovini: »... ker se rada pogovarja in s trgovkami in s strankami, ko stojimo v vrsti v trgovini. Po navadi čisto vse nasmeje.« Hči ima res interese po specifičnih poklicih in se v želji, da bi to nekoč lahko postala, sama želi izobraževati: »Vsak dan govori, kaj bi rada delala, vendar mislim, da niti nima veliko potrebo, da bi delala na prostem delovnem trgu, bolj se ji gre, da bi uživala se družila s prijatelji in imela možnost izbire dela. Za to delo bo trdno delala in se usposobila, da bi to počela čim bolj natančno in dobro.«Pomen zaposlitve; ne glede na to ali gre za zaposlitev pod posebnimi pogoji ali zaposlitev v običajnem delovnem okolju, mora omogočati zadovoljstvo zaposlenega pri svojem delu, hkrati mora delo omogočati tudi socialno vključenost in sprejetost v družbi. Če gre za osebo z ZMDR ali Downovim sindromom, moramo vedno najprej videti osebo in njene zmožnosti, šele nato morebitno motnjo: »ker menim, da smo vsi drugačni in unikatni in da nas delo, ki ga opravljamo, oblikuje, ne pa predsodki.
Zadovoljen človek je srečen. Če jim omogočimo delo, ki ga imajo radi, se bodo počutili sprejeti.« Zmožnosti, ki jih ima njena hči in bi bile pomembne za uspešno vključitev v običajno zaposlitev, so samoreflektivnost, družabnost, vztrajnost, se žene za dosego cilja, si želi naučiti novih veščin, komunikacijske veščine ipd.
Čeprav si mama želi, da bi hčerka lahko delala v običajnem delovnem okolju in zadovoljevala potrebe po poklicih, zaenkrat meni, da je VDC edina možnost, saj:
»
menim, da družba še ni pripravljena na to. Meti skušam pojasniti, da določenega dela ne more opravljati.« Rešitev postopnega zaposlovanja v običajnem delovnem okolju intervjuvanka vidi tudi v: »... večina staršev bi bila zadovoljna, če bi se njihovi otroci za začetek občasno in eksperimentalno vključili v omenjena dela.« Pomen tako daje postopnosti uvajanja v delo.71
Največ informacij glede zakonodaje in drugih možnosti ter pripadajočih ugodnostih je prejela v času šolanja in kasneje tudi v VDC. Mama priznava, da je bila včasih precej bolj angažirana za članstva v društvih in iskanje informacij, zdaj je tega manj. Veliko pomembnost pri podpori in povezovanju z drugimi pripisuje Društvu Sožitje.
Da bi bila zaposlitev v običajnem delovnem okolju možna, bi bilo treba sistematično pristopiti že k izobraževanju in praktičnem usposabljanju. Treba bi bilo razširiti ponudbo del, ki bi jih osebe z ZMDR lahko uspešno opravljale, hkrati pa pri tem upoštevati možnost izbire, interesov in talentov posameznikov z ZMDR. Takšna dela bi bila lahko: pomočnik v strežbi in kuhinji, pomožni delavec v trgovini, delo animatorja v domovih za ostarele, delo v društvih, pomoč v veterinarskih ambulantah, manjša dela v hotelih za živali in hotelirstvu. V na namen bi morali vlagati različni deležniki – starši, stroka, delodajalci in država. Osebe z ZMDR bi na delovnem mestu potrebovale skrbno vodenje, pod vodstvom mentorjev.
Pomisleki, povezani z vključevanjem v zaposlitev v običajnem delovnem okolju so predvsem strah pred neizpolnjevanjem norme, saj imajo osebe z ZMDR običajno zmanjšano hitrost dela v povezavi z normativno populacijo. Zato meni, da so nekonkurenčni na trgu dela. Intervjuvanka izpostavlja svojo notranjo razdvojenost, ki zadeva strah pred zlorabami: »Meta je zaupljiva in ne vem, kako bi se odzvala na zlorabe in manipulacije, katere se dogajajo tudi v "normalni populaciji". Vendar z druge strani menim, da so moji strahovi verjetno odveč in da bi se znala sama postaviti zase.«
Čeprav hči do sedaj še ni dobila ponudbe za zaposlitev na običajnem delovnem mestu, pa bi bila mama pripravljena pristati na to in hčeri nuditi podporo, v primeru, da bi prišlo do zaposlitve. Meni namreč, da se lahko drugi ljudje marsikaj naučimo od oseb z ZMDR, najpomembnejše pa je to, da bi bila njena hči ob tem zadovoljna: »Z veseljem bi Meto vključila v delo. Menim, da je skrajnji čas za vključitev, ker bi se drugi ljudje marsikaj lepega in dobrega od njih naučili. Meta bi bila presrečna in zadovoljna.«
3. 6. Interpretacija rezultatov
Interpretacijo rezultatov raziskave smo oblikovali po zastavljenih raziskovalnih vprašanjih. Oblikovali smo slikovne prikaze kategorij posameznega vprašanja. V kategorijah smo zaobjeli bistvena tematska področja, ki najbolj povzemajo odgovore in razmišljanja naših intervjuvancev.
72
3. 6. 1. Kaj si starši želijo in pričakujejo za svojega odraslega otroka na področju zaposlovanja?