Pri preverjanju te hipoteze smo uporabili podatke obeh delov vprašalnika. Preverili smo, koliko točk je v povprečju zbral vsak dijak, nato pa izračunali povprečje.
V povprečju so dijaki in dijakinje na vprašanja, povezana z evolucijo človeka, odgovarjali zelo dobro – dosegli so 72,31 %. Hipotezo lahko potrdimo. Dijaki so z doseženimi rezultati pokazali zadovoljivo znanje o evoluciji človeka.
2.
HIPOTEZA:
Med dijakinjami in dijaki ni razlike v znanju evolucije človeka.Dijaki so v povprečju izbrali 73,69 % točk, dijakinje pa 71,71 %. Razlike v odgovarjanju med spoloma so bile pri naslednjih vprašanjih in trditvah:
»Menimo, da je piščal iz medvedove kosti na sliki izdelal neandertalec. Kje so jo našli?«.
Dekleta so na to vprašanje odgovarjala bolje. Samo ena dijakinja je pri tem vprašanju izbrala napačen odgovor, medtem ko je bilo dijakov, ki so izbrali napačni odgovor, pet.
»Kje je živel neandertalec? (Možnih je več odgovorov)«
Pri tem vprašanju je kombinacijo vseh pravilnih možnih odgovorov izbralo več dijakinj (14) kot dijakov (4).
»Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.«.
Dijaki so se z dano pravilno trditvijo bolj strinjali (M = 2,98, SD = 1,060) kot dijakinje (M = 2,50, SD = 1,130).
»Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.«
Dijakinje so se z dano pravilno trditvijo bolj strinjale (M = 3,35, SD = 0,823) kot dijaki (M = 3,14, SD = 0,821).
»Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot mamuti.«
49
Z dano pravilno trditvijo se je strinjalo več dijakov (M = 2,61, SD = 1,122) kot dijakinj (M = 2,10, SD = 1,040).
»Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov.«
Z dano pravilno trditvijo so se dijaki bolj strinjali (M = 3,05, SD = 0,885) kot dijakinje (M = 2,73, SD = 0,860).
Tri vprašanja oziroma trditve so torej bolje reševali dijaki, pri treh pa so več znanja pokazale dijakinje. Iz tega lahko zaključimo, da med dijakinjami in dijaki so razlike v znanju o evoluciji človeka. Hipotezo smo ovrgli.
Tudi v raziskavi, ki jo je izpeljala Lončar (2016) so dečki dosegali boljše rezultate, kot deklice. V raziskavi, ki jo je izpeljala Brezovšček (2016) do razlik v znanju evolucije človeka med spoloma ni prišlo. Gešman (2016) je ugotovila, da so dečki osnovnih šol na Dolenjskem dosegali višje število točk, kot deklice. Potrebuješ (2018), ki je v svoji raziskavi ugotavljala, ali se med dijaki in dijakinjami pojavljajo razlike glede znanja evolucije človeka, je ugotovila, da so dijaki dosegali višje število točk, kot dijakinje. Prav tako so dijaki Biotehniškega izobraževalnega centra dosegali višje število točk kot dijakinje (Mitevski, 2016).
V podobnih raziskavah o evoluciji človeka dečki (osnovnošolci in srednješolci) v povprečju dosegajo boljše rezultate kot deklice.
3. HIPOTEZA: Dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji imajo napačne predstave o evoluciji človeka.
Prisotnost napačnih predstav smo preverjali tako s pomočjo prvega dela preizkusa, kjer so dijaki odgovarjali na vprašanja izbirnega tipa, kot tudi s pomočjo drugega dela preizkusa, kjer so bile navedene trditve, dijaki pa so morali na štiristopenjski lestvici označiti strinjanje s posamezno trditvijo.
Dijaki in dijakinje so na splošno pokazali veliko znanja o evoluciji človeka. Napačnih predstav imajo malo, povezane pa so predvsem z naslednjimi štirimi vidiki:
1. PROSTORSKA UMESTITEV: večina dijakov je imela težave pri odgovarjanju na vprašanje »Kje je živel neandertalec?«. Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov. Kombinacijo vseh pravilnih odgovorov je izbralo samo 18 oseb (8,22 %), od tega več dijakinj (14) kot dijakov (4). Največ težav so imeli pri izbiri odgovora »v Afriki«. Kar 58 % dijakov meni, da je neandertalec bival v Afriki. 2,7 % dijakov pa je mnenja, da je neandertalec živel tudi v Ameriki. Tudi Lončar (2016) in Brezovšček (2016) sta v svojih raziskavah ugotovili, da so imeli osnovnošolci napačne predstave o območju, iz katerega je sodobni človek prišel v Evropo.
2. RAZVOJ SODOBNEGA ČLOVEKA TER SOBIVANJE IN SORODNOST Z DRUGIMI ČLOVEČNJAKI: skoraj polovica dijakov (42,9 %) je mnenja, da sta sodobni človek in neandertalec na Zemlji bivala istočasno. Ker dana trditev drži, lahko sklepamo, da ima veliko dijakov napačne predstave o sobivanju sodobnega človeka in neandertalca. Dijaki so se z dano trditvijo bolj strinjali (M = 2,98, SD = 1,060), kot dijakinje (M = 2,50, SD = 1,130).
50
Povšič je že leta 2012 v svoji raziskavi ugotovil, da imajo učenci nezadovoljivo znanje o neandertalcu. Na preizkusu znanja o poznavanju neandertalca so v povprečju dosegali 58 % točk.
Napačne predstave so bile tudi glede razvoja sodobnega človeka. Skoraj 15 % dijakov (14,6 %) meni, da gorile, orangutani in šimpanzi niso človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika. Večina dijakov je sicer pokazala znanje in razumevanje o razvoju človeka. Pri tej trditvi so bile statistično pomembne razlike med spoloma – dijakinje so se z dano trditvijo bolj strinjale (M = 3,35, SD = 0,823) kot dijaki (M = 3,14, SD = 0,821).
Velik problem pri oblikovanju predstave glede evolucijskega razvoja človeka so slike in sheme, ki ponazarjajo linearni razvoj človeške vrste iz prednikov. Verjetno je tudi zato pogosta predstava, da se je sodobni človek razvil iz šimpanzov. V naši raziskavi nekoliko več kot 40 % dijakov (40,2 %) meni, da smo se ljudje razvili iz šimpanzov. Ker trditev ne velja, lahko sklepamo, da imajo dijaki in dijakinje napačne predstave glede evolucijskega razvoja človeka. Tudi Lončar (2016) je v svoji raziskavi ugotovila, da so med osnovnošolci prisotne napačne predstave o razvoju človeka iz šimpanza. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Gešman (2016).
Slikovni prikaz linearnega razvoja človeka morda vpliva tudi na prisotnost napačne predstave, da se je sodobni človek razvil iz neandertalca. Več kot polovica dijakov v naši raziskavi (55,2 %) meni, da se je sodobni človek razvil iz neandertalca.
36 % dijakov se s trditvijo »Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7
% enakih zaporedij nukleotidov.« nikakor ne strinja in ne strinja. Za neandertalca in sodobnega človeka res velja, da imata 99,7 % zaporedij nukleotidov enakih. Veliko dijakov ima o tem napačne predstave. Napačne predstave so bolj pogoste med dijakinjami (M = 2,73, SD = 0,860) kot med dijaki (M = 3,05, SD = 0,885).
3. ČASOVNA UMESTITEV: skoraj četrtina dijakov (23,8 %) je imela težave s časovno umestitvijo razvoja človeka. S trditvijo »Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.« se jih veliko nikakor ni strinjalo oziroma ni strinjalo. Napačne predstave glede tega so bile enako pogoste med dijaki in dijakinjami.
Dijaki nimajo napačnih predstav o časovni umestitvi glede sobivanja sodobnega človeka z dinozavri. Samo 4,6 % dijakov se je s trditvijo »Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot dinozavri.« delno ali zelo strinjala.
Vsi drugi (95,5 %) pa se s trditvijo, ki je napačna, niso ali nikakor niso strinjali. Nekaj več težav se je pojavilo s časovno umestitvijo o sobivanju sodobnega človeka z mamuti. Več kot polovica dijakov (54,3 %) se s pravilno trditvijo »Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot mamuti.« ni strinjala ali nikakor ni strinjala. Pri tem smo opazili prisotnost napačnih predstav. Med dijakinjami so napačne predstave glede sobivanja človeka z mamuti bolj pogoste (M = 2,10, SD = 1,040) kot med dijaki (M = 2,61, SD = 1,122).
4. VERA: kar 23,7 % dijakov se je delno strinjala in zelo strinjala s trditvijo »Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve«. Trditev z evolucijskega vidika ni pravilna. Do ugotovitev, da so med učenci prisotne napačne
51
predstave povezane z vero, sta v svojih raziskavah prišli tudi Brezovšček (2016) in Lončar (2016).
Trditev »Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra«
je bila povezana s predstavo dijakov o velikosti možganov sodobnega človeka.
Pričakovali smo, da bodo imeli pri tem veliko težav in bodo napačne predstave zelo očitne. Z dano trditvijo se je največ dijakov (64,4 %) le delno strinjala, 19,6 % pa se jih je s trditvijo zelo strinjala. Napačnih predstav o velikosti možganov torej pri večini dijakov ni bilo. Lončar (2016) pa je v svoji raziskavi ugotovila, da so bile napačne predstave o prostornini možganov med osnovnošolci prisotne.
Napačnih predstav o tem, da danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo, da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle, da fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino, in da teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek, med dijaki in dijakinjami 3. letnika gimnazije v Sloveniji ni. Pri teh trditvah so večinsko pokazali zelo veliko znanja in razumevanja evolucije človeka.
Hipotezo, ki smo si jo zastavili smo potrdili. Dijakinje in dijaki imajo nekatere napačne predstave o evoluciji človeka. Pri večini podobnih raziskav, ki so jih izpeljali Lončar (2016), Brezovšček (2016), Gešman (2016) in drugi, so prav tako ugotovili, da so med osnovnošolci in srednješolci napačne predstave prisotne in nekatere dokaj pogoste.
4. HIPOTEZA: Med dijakinjami in dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji ni razlike v napačnih predstavah glede evolucije človeka.
Razlike med spoloma glede napačnih predstav o evoluciji človeka, so bile pri naslednjih vprašanjih in trditvah:
»Kje je živel neandertalec?« – več dijakinj (14) kot dijakov (4) je izbralo kombinacijo vseh pravilnih odgovor.
»Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.« – dijaki so se z dano (pravilno) trditvijo bolj strinjali (M = 2,98, SD
= 1,060) kot dijakinje (M = 2,50, SD = 1,130). nukleotidov enakih.« – napačne predstave so bolj pogoste med dijakinjami (M = 2,73, SD = 0,860), kot med dijaki (M = 3,05, SD = 0,885).
»Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot mamuti.« – med dijakinjami so napačne predstave bolj pogoste (M = 2,10, SD = 1,040), kot med dijaki (M= 2,61, SD = 1,122).
Med dijakinjami in dijaki so razlike v prisotnosti napačnih predstav. Nekoliko pogostejše so napačne predstave med dijaki. Hipotezo smo ovrgli.
52
5. HIPOTEZA: Dijaki, ki bodo preizkus znanja rešili na spletu, bodo dosegli boljše rezultate kot dijaki, ki so preizkus znanja rešili v šoli pod nadzorom učitelja.
Za primerjavo lahko vzamemo rezultate nekaterih že obstoječih raziskav na to temo, v katerih so sodelovali tako osnovnošolski učenci kot tudi dijaki iz Slovenije in tujine.
Kot lahko razberemo iz preglednice 1, je znanje učencev in dijakov o evoluciji človeka zelo raznoliko. Če vzamemo, da je kriterij za zadovoljivo znanje o evoluciji človeka doseženih vsaj 60 % točk, potem lahko vidimo, da v kar petih raziskavah učenci in dijaki niso pokazali zadovoljivega znanja. Če te podatke primerjamo z našimi, lahko opazimo, da so dijaki tretjega letnika gimnazije, ki so vprašalnik reševali na spletu, pokazali precej več znanja o evoluciji človeka, saj so dosegli povprečno 72,31 % točk. Ker so dijaki reševali vprašalnik veliko bolje kot predhodniki iz podobnih raziskav, smo hipotezo potrdili.
Učenci in dijaki v opravljenih raziskavah o evoluciji človeka so se o tej temi učili v osnovni šoli v 7. razredu (zgodovina), 9. razredu (biologija, samo en cilj) in obveznem programu gimnazije (biologija, samo en cilj). Večina naših srednješolcev pa spoznavanja evolucije človeka nima v svojih učnih načrtih. Iz tega lahko sklepamo, da se njihovo znanje v srednji šoli ne more pomembno povečati glede na tisto, kar so se o evoluciji človeka naučili v osnovni šoli. Zato menimo, da je eden izmed razlogov za tako dobre rezultate v naši raziskavi prav reševanje vprašalnika na spletu. Sklepamo, da so si dijaki pri odgovarjanju namreč pomagali z vso dostopno literaturo (knjige, učbeniki, zvezki) in medmrežjem.
Preglednica 1: Povprečno število doseženih točk [%] pri reševanju preizkusa znanja, ki je potekalo neposredno v šoli. Podatki so pridobljeni iz predhodnih raziskav.
Razred OŠ/Letnik SŠ Povprečno število
doseženih točk na preizkusu znanja [%]
Vreš, 2019 8. in 9. razred OŠ na Koroškem 59,7 Potrebuješ, 2018 1., 2., 3. letnik srednje šole v ljubljanski
regiji
55,2 Praznik, 2018 13-15 let stari osnovnošolci na Irskem 32,6 Lončar, 2016 8. in 9. razred OŠ v ljubljanski regiji 64,6 Gešman, 2016 8. in 9. razred OŠ na Dolenjskem 61,5 Brezovšček, 2016 8. in 9. razred OŠ na Štajerskem 58,9 Zamida, 2018 7., 8. in 9. razred OŠ na Gorenjskem 45,9 Gešman, 2017 8. in 9. razred OŠ na Dolenjskem 60,7
53
6 SKLEPI
Evolucija človeka je ena izmed težjih in bolj kompleksnih snovi, s katero se srečajo otroci že v osnovni šoli, znanje o njej pa poglobijo še v nadaljnjem srednješolskem izobraževanju. Zaradi veliko dejavnikov, kot so obsežen učni načrt, pomanjkanje časa za dobro utrjevanje in ponavljanje snovi ter poglabljanje v snov, uporabe neprimernega gradiva (fotografije s prikazom linearnega razvoja človeka iz opice), neznanja učiteljev ipd., lahko hitro pride do napačnega razumevanja evolucije človeka in tvorjenja napačnih predstav.
S tem magistrskim delom smo želeli raziskati, kakšno znanje o evoluciji človeka imajo dijaki in dijakinje tretjega letnika gimnazije v Sloveniji. Veliko učencev se po končanem osnovnošolskem izobraževanju odloči za nadaljnje šolanje na gimnaziji.
V raziskavo smo vključili dijake in dijakinje tretjega letnika gimnazije v Sloveniji in s tem preverili, koliko znanja o evoluciji človeka bodo odnesli v nadaljnje življenje po končanem gimnazijskem izobraževanju. Ugotovili smo, da je njihovo znanje zadovoljivo, saj so na vprašalniku o evoluciji človeka v povprečju dosegali 72,31 % točk. Nekoliko več znanja imajo dijaki (73,69 %) kot dijakinje (71,71%).
Zanimalo nas je tudi, ali imajo dijaki in dijakinje napačne predstave o evoluciji človeka. Ugotovili smo, da so napačne predstave prisotne. Večina jih je povezanih s sobivanjem Homo sapiensa in neandertalca ter z razvojem sodobnega človeka iz neandertalca. Nekaj jih je povezanih tudi s časovno umestitvijo, linearnim razvojem sodobnega človeka in vero. Pričakovali smo tudi, da se bodo pojavile napačne predstave, povezane s sobivanjem sodobnega človeka z dinozavri, vendar jih ni bilo. So se pa pojavile napačne predstave glede sobivanja sodobnega človeka z mamuti.
Rezultati so nas pozitivno presenetili, saj smo dobili vpogled v znanje o evoluciji človeka dijakov tretjega letnika gimnazije v Sloveniji, ki je zadovoljivo in precej boljše kot pri osnovnošolcih in dijakih v predhodnih, že objavljenih raziskavah na to temo.
Eden izmed možnih razlogov za to bi lahko bila uporaba spletnega vprašalnika. V vseh predhodnih raziskavah so učenci in dijaki preizkus reševali neposredno v šoli in so se morali zanesti samo na svoje znanje. Pri spletnem vprašalniku nadzora nad uporabo drugega gradiva, ki bi učencem in dijakom lahko bilo v pomoč, nismo mogli zagotoviti. V nagovoru smo jih sicer prosili, naj vprašalnik rešijo sami, brez dodatne pomoči oseb ali literature.
Slabost naše raziskave je prav način izvedbe preverjanja znanja, torej na spletu. Žal ne moremo z gotovostjo trditi, da so se dijaki dejansko držali navodil in samostojno reševali preizkus. Zato moramo naše sicer zadovoljive rezultate jemati z določeno mero previdnosti.
Podatki, ki smo jih pridobili, so uporabni v znanstvene in pedagoške namene. Ker je bilo izpeljanih že precej raziskav na to temo, smo s tem delom podatke še dodatno nadgradili in jih poglobili. Dobljene rezultate lahko uporabimo kot vpogled v obstoječe stanje glede znanja evolucije človeka med osnovnošolci in srednješolci, ki je pomanjkljivo. Želimo si, da bi se znanje osnovnošolcev in srednješolcev o evoluciji človeka izboljšalo ter da bi učitelji tej temi namenili več časa, se z učenci in
54
dijaki pogovarjali in jih spodbujali k razmišljanju. Učiteljem so naši rezultati lahko v pomoč pri načrtovanju pouka in izdelavi učnih priprav o evoluciji človeka, saj kažejo močne in šibke strani obstoječega znanja učencev in dijakov. Tako se lahko osredotoči na napačne predstave in pripravi različne naloge in aktivnosti, s katerimi poskuša napačne predstave odpraviti.
Razumevanje evolucije človeka je zelo pomembno, saj je povezano z različnimi drugimi vsebinami biologije. Bolje kot bodo učenci in dijaki razumeli evolucijo in evolucijo človeka, bolj jasne, zanimive in logične jim bodo tudi preostale biološke vsebine. Pomembno je, da se tudi bodoči učitelji tega zavedamo in novosti vpeljemo v pouk biologije.
55
7 LITERATURA
Bajd, B. (2011). Poučevanje evolucije človeka. [PowerPoint]. Pridobljeno s https://www.zrss.si/naravoslovje2011/gradiva/Bajd_Poucevanje_Evolucije_Clo veka.ppt.
Bajd, B. in Matyašek, J. (2009). Comparison of Slovene and Czech student’s ideas about human evolution. School and health, 21, 265-272. Pridobljeno s http://www.ped.muni.cz/z21/knihy/2009/28/28/texty/topical_issues_in_health_e ducation_eng.pdf.
Brezovšček, L. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovnih šol na Štajerskem o evoluciji človeka (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4035/.
Flammer, L. (2006). The Evolution Solution: Teaching Evolution Without Conflict.
The American Biology Teacher, 68(3), 1-7. Pridobljeno s https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/ajpa.22910.
Fratt, L. (2002). Less is more: Trimming the overstuffed curriculum. District administration, 38(3), 56-60.
Gešman, L. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole na Dolenjskem o evoluciji človeka (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4053/.
Gešman, L. (2017). Odnos osnovnošolcev do biologije in njihovo znanje o evoluciji človeka (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4751/.
Johanson, A. N., Smith, J. J., Pobiner, B. in Schrein, C. (2012). Why are Chimps Still Chimps? The American Biology Teacher, 74(2), 74-80. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/274413892_Why_are_Chimps_Still_
Chimps.
Kunaver, V., Brodnik, V., Gaber, B., Potočnik, D., Gabrič, A., Šifrer, M., Rode, M., Tawitian, E. in Razpotnik, J. (2011). ZGODOVINA – učni načrt za osnovno šolo.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Kunaver, V., Gabrič, A., Brodnik, V., Razpotnik, J., Valič, A., Rdosavljevič, B., Glaser Tehovnik, M., Bizjak, S., Zgaga, S., Globočnik, M. in Globočnik, J. (2008).
ZGODOVINA – učni načrt za gimnazije. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Kuntner, M. (2009). Darwin in evolucijska misel. Gea. Pridobljeno z http://ezlab.zrc-sazu.si/uploads/2011/10/Kuntner2009Gea.pdf.
Lah, L. (2016). Znanje osnovnošolcev o evoluciji človeka (Magistrsko delo).
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4233/1/Lah_L__magistrska_naloga.pdf.
56
Lončar, E. (2016). Znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole v ljubljanski regiji o evoluciji človeka (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/4163/.
Mitevski, E. (2016). Znanje dijakov 1. in 2. letnika srednje šole v Ljubljani o evoluciji človeka (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/3961/.
Pobiner, B. L. (2016). Accepting, understanding, teaching, and learning (human) evolution: Obstacles and opportunities. Yearbook of Physical Anthropology,
159, 232-274. Pridobljeno s
https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1002/ajpa.22910.
Potrebuješ, E. (2018). Odnos srednješolcev v ljubljanski regiji do biologije in njihovo znanje o evoluciji človeka (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5103/.
Povšič, M. (2012). Učna priprava za ogled Muzeja krapinskih neandertalcev (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1114/1/Diplomsko_delo_-_Miha_Pov%C5%A1i%C4%8D.pdf.
Praznik, U. (2018). Znanje irskih osnovnošolcev o evoluciji človeka (Magistrska naloga. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5154/.
Sardoč, M. (13. 10. 2017). Bog pri pouku naravoslovja. Delo. Pridobljeno s https://www.delo.si/sobotna/bog-pri-pouku-naravoslovja.html.
Vesel, B. (1977). Preobrazba filogenetskega koncepta v biološki koncept pouka biologije v gimnazijah SRS (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani,
Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s
https://www.worldcat.org/title/preobrazba-filogenetskega-koncepta-v-bioloski-koncept-pouka-biologije-v-gimnazijah-srs-disertacija/oclc/443949653.
Vilhar, B. (2009). Evolucija kot osrednji koncept pri pouku biologije. [PowerPoint].
Pridobljeno s
http://videolectures.net/site/normal_dl/tag=51813/bzid09_vilhar_ekok_01.pdf.
Vilhar, B., Zupančič, G., Vičar, M., Sojar, A., Devetak, B., Gilčvert Berdnik, D. in Sobočan, V. (2008). BIOLOGIJA – učni načrt za gimnazije. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Vilhar, B., Zupančič, G., Gilčvert Berdnik, D., Vičar, M., Zupan, A., Sobočan, V., Devetak, B. in Sojar, A. (2011). BIOLOGIJA – učni načrt za osnovno šolo.
Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Vrbec, M. (2019). Mnenje osnovnošolskih učiteljev biologije o učnih ciljih za biologijo v devetem razredu osnovne šole (Magistrsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/6077/1/Magistrsko_delo_Marko_Vrbec_2019.pdf.
57
Vreš, A. (2019). Znanje koroških osnovnošolcev o evoluciji človeka (Magistrsko delo). Univerza v ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/6064/1/magisterij_anavre%C5%A1_2019_10_5.pdf.
Wikimedia Commons. (16. 10. 2015). Pridobljeno s https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Human_evolution _scheme.svg/606px-Human_evolution_scheme.svg.png.
Wuerth, M. (2004). Resources for teaching evolution. The American Biology
Teacher, 66(2), 109-113. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/232665661_Resources_For_Teachin g_Evolution.
Zamida, T. (2018). Znanje učencev 7., 8. in 9. razreda osnovne šole o evoluciji človeka (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5307/1/ZAMIDA.pdf.
58