ZNANJE DIJAKOV 3. LETNIKA GIMNAZIJE V SLOVENIJI O EVOLUCIJI ČLOVEKA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predmetno poučevanje, biologija-gospodinjstvo

Zala Rožanec

ZNANJE DIJAKOV 3. LETNIKA GIMNAZIJE V SLOVENIJI O EVOLUCIJI ČLOVEKA

Magistrsko delo

Ljubljana, 2020

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predmetno poučevanje, biologija-gospodinjstvo

Zala Rožanec

ZNANJE DIJAKOV 3. LETNIKA GIMNAZIJE V SLOVENIJI O EVOLUCIJI ČLOVEKA

Knowledge of Human Evolution of Third Year Gimnazija Students in Slovenia

Magistrsko delo

Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Ljubljana, 2020

(3)

Magistrsko delo je zaključek dvopredmetnega univerzitetnega študijskega programa Biologija in gospodinjstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Opravljeno je bilo v Skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof.

dr. Jelka Strgar.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: izr. prof. dr. Gregor Torkar

Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Član: doc. dr. Iztok Tomažič

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo

Podpisana se strinjam z objavo svojega dela v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete. Izjavljam, da je delo, ki sem ga oddala v elektronski obliki, identično tiskani verziji.

Naloga je rezultat lastnega dela.

Zala Rožanec

(4)

ZAHVALA

»Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice…«

TONE PAVČEK

Spoštovana mentorica, izr. prof. dr. Jelka Strgar; hvala za vse znanje, ki ste mi ga tekom študija predali. Hvala tudi za razumevanje, pomoč, podporo in spodbudo, ki ste mi jo nudili pri izdelavi tega dela ter pomoč pri statistični obdelavi podatkov. Brez Vas mi ne bi uspelo.

Hvala vsem gimnazijam, dijakom, učiteljem in ravnateljem, ki so mi omogočili izpeljavo raziskave.

Iskrena hvala celotni družini, ki mi je vsa leta študija stala ob strani, tako finančno kot tudi psihično.

Hvala tudi prijateljem, ki so mi polepšali študijske dni.

In na koncu, največja zahvala tebi, dragi Janez. Brez tebe danes v rokah ne bi držala tega dela.

(5)

I

KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

ŠD Md DK

KG znanje / evolucija človeka / osnovna šola / gimnazija / biologija / pouk / poučevanje

AV ROŽANEC, Zala

SA STRGAR, Jelka (mentorica)

KZ SI-1000 Ljubljana, Pedagoška fakulteta ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta LI 2020

IN ZNANJE DIJAKOV 3. LETNIKA GIMNAZIJE V SLOVENIJI O EVOLUCIJI ČLOVEKA

TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij) OP VIII, 62 str., 1 pregl., 33 graf., 3 pril., 28 vir.

IJ sl JI sl/en

AI Evolucija je znanstveno področje biologije, ki je zelo zanimivo in hkrati tudi zelo zahtevno. Ravno zaradi tega je veliko učencev in tudi učiteljev ne razume dobro. Poučevanje in učenje vsebin, povezanih z evolucijo, zato predstavlja velik izziv tako za učence, kot tudi za učitelje. Z veliko raziskavami so želeli ugotoviti, koliko znanja imajo osnovnošolci in srednješolci o evoluciji človeka. Pri tem so ugotovili, da je velikokrat znanje zelo pomanjkljivo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko znanja o evoluciji človeka imajo dijaki gimnazije v Sloveniji ob koncu tretjega letnika. Osredotočili smo se predvsem na količino znanja, prisotnost napačnih predstav in razliko v znanju med dijaki in dijakinjami. V raziskavo smo vključili 219 dijakov 3. letnika gimnazije v Sloveniji. Ugotovili smo, da je znanje dijakov in dijakinj zadovoljivo, nekoliko več znanja imajo dijaki. Našli smo tudi nekatere napačne predstave. Največ napačnih predstav je bilo povezanih z razvojem sodobnega človeka in njegovim sorodstvom z neandertalcem. Nekaj jih je bilo povezanih tudi s časovno in prostorsko umestitvijo življenja sodobnega človeka in neandertalca, nekaj pa tudi z vero. Dijaki v naši raziskavi so preverjanje znanja opravili na spletu, medtem ko so vse podobne predhodne raziskave temeljile na neposrednem reševanju v razredu. Ugotovili smo, da so dijaki dosegli boljše rezultate, kot v predhodnih raziskavah, kar je verjetno posledica dejstva, da so si pri reševanju lahko pomagali z različnimi viri.

(6)

II

KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Md DC

CX knowledge / human evolution / primary school / gimnazija / biology / lesson / teaching

AU ROŽANEC, Zala AA STRGAR, Jelka

PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 PB University of Ljubljana, Faculty of education PY 2020

TI KNOWLEDGE OF HUMAN EVOLUTION OF THIRD YEAR GIMNAZIJA STUDENTS IN SLOVENIA

DT Master`s thesis (University Studies) NO VIII, 62 p., 1 tab., 33 grap., 3 ann., 28 ref.

LA sl AL sl/en

AB Evolution is a scientific area of biology. It is very interesting, but also complex, which is why many students and sometimes teachers struggle to understand it.

Teaching about evolution is a difficult task, as is learning about it. Many researchers tried to determine the level of insight into human evolution among primary and secondary school students. What they discovered was a severe lack of understanding. The aim of this master thesis was to establish the familiarity with the subject among third year secondary school students in Slovenia. The focus was on the amount of information, the presence of misconceptions and the difference in knowledge between male and female students. Two hundred and nineteen students were included in the study. They had all finished the third year of secondary school.

The conclusion was that their understanding of evolution was satisfactory, if slightly better among male students. The misconceptions were mostly related to the development of modern man in connection to the Neanderthal. Some of the misconceptions were related to the misunderstanding of the time and place modern man and the Neanderthal belonged to, some also to religion. We were also interested to see if the students in our research would do better than those in previously conducted studies. The students filled out an online questionnaire, while previous studies were carried out in the classroom. The students doing the online questionnaire achieved better results than the primary and secondary school students from previous studies.

(7)

III

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1. 1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 1

1. 2 CILJI ... 2

1. 3 HIPOTEZE ... 2

2 PREGLED LITERATURE ... 3

2. 1 ZGODOVINA EVOLUCIJE ČLOVEKA... 3

2. 2 EVOLUCIJA ČLOVEKA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI ... 3

2. 2. 1 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO ... 7

2. 2. 3 ZNANJE UČENCEV IN DIJAKOV O EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 9

2. 2. 4 TEŽAVE PRI POUČEVANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA ... 11

2. 2. 5 REŠITVE ZA POUČEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA ... 12

3 MATERIAL IN METODE DELA ... 14

3. 1 VZOREC ... 14

3. 2 VPRAŠALNIK ZA PREVERJANJE ZNANJA ... 14

3. 3 POSTOPEK ZBIRANJA IN ANALIZA PODATKOV... 15

4 REZULTATI ... 16

5 RAZPRAVA ... 48

1. HIPOTEZA ... 48

2. HIPOTEZA ... 48

3. HIPOTEZA ... 49

4. HIPOTEZA ... 51

5. HIPOTEZA ... 52

6 SKLEPI ... 53

7 LITERATURA ... 55

8 PRILOGE ... 58

PRILOGA 1: Vprašalnik o evoluciji človeka ... 58

PRILOGA 2: Statistično pomembne razlike med dijaki in dijakinjami – 1. del vprašalnika ... 61

PRILOGA 3: Statistično pomembne razlike med dijaki in dijakinjami – 2. del vprašalnika ... 62

(8)

IV

KAZALO SLIK

Slika 1: Povezava med evolucijo in drugimi temami iz učnega načrta za osnovno šolo (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik idr., 2011, str. 30). ... 4 Slika 2: Shematski prikaz povezave evolucije z drugimi biološkimi vsebinami (Vilhar, 2009, str. 4). ... 5 Slika 3: Shematski prikaz povezave bioloških tem med seboj iz učnega načrta za biologijo v gimnazijah (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 9). ... 6 Slika 4: Povezovanje bioloških vsebin obveznega, izbirnega in maturitetnega programa v gimnazijskem izobraževanju, kot je opredeljeno v učnem načrtu

biologije za gimnazije (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 12). ... 8 Slika 5: Primer slikovnega gradiva – linearni razvoj človeka iz opice (Wikimedia Commons, 16. 10. 2015). ... 12

(9)

V

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Povprečno število doseženih točk [%] pri reševanju preizkusa znanja, ki je potekalo neposredno v šoli. Podatki so pridobljeni iz predhodnih raziskav. ... 52

(10)

VI

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razporeditev dijakov glede na spol. ... 14 Graf 2: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Koliko let je stara Zemlja?" ... 16 Graf 3: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Menimo, da je piščal iz medvedove kosti na sliki izdelal NEANDERTALEC. Kje so jo našli?" ... 17 Graf 4: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)" ... 18 Graf 5: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?" ... 19 Graf 6: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Kje je živel NEANDERTALEC?" . 20 Graf 7: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?" ... 21 Graf 8: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno". ... 22 Graf 9: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi". ... 23 Graf 10: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let". ... 24 Graf 11: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo". ... 25 Graf 12: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Fosili kažejo, kako so se oblike

življenja spreminjale skozi zgodovino". ... 26 Graf 13: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Ljudje smo se razvili iz šimpanzov". 27 Graf 14: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših". ... 28 Graf 15: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih". ... 29 Graf 16: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Teorija evolucije najbolje pojasni kako se je na Zemlji razvil človek". ... 30 Graf 17: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika" ... 31

(11)

VII

Graf 18: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra". ... 32 Graf 19: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije". ... 33 Graf 20: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek se je razvil iz

neandertalca". ... 34 Graf 21: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek je na območju

današnje Slovenije živel v istem času kot dinozavri". ... 35 Graf 22: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek je na območju

današnje Slovenije živel v istem času kot mamuti"... 36 Graf 23: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle". ... 37 Graf 24: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Vsi ljudje smo potomci enega

moškega in ene ženske - biblijskega Adama in Eve". ... 38 Graf 25: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6-7 milijoni let". ... 39 Graf 26: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Šimpanzi se lahko naučijo

sporazumevati z govorjeno besedo, podobno kot človek". ... 40 Graf 27: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka". ... 41 Graf 28: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno". ... 42 Graf 29: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov". ... 43 Graf 30: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Današnji ljudje smo se razvili iz

predhodnih vrst živali". ... 44 Graf 31: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek". ... 45 Graf 32: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki". ... 46 Graf 33: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Evolucija (razvoj) sodobnega človeka še vedno poteka". ... 47

(12)

VIII

KAZALO PRILOG

PRILOGA 1: Vprašalnik o evoluciji človeka…...………..……….58 PRILOGA 2: Statistično pomembne razlike med dijaki in dijakinjami – 1. del vprašalnika………...………..61 PRILOGA 3: Statistično pomembne razlike med dijaki in dijakinjami – 2. del vprašalnika………...………..62

(13)

1

1 UVOD

Evolucija je znanstveno področje biologije, ki je zelo zanimivo in hkrati tudi zelo zahtevno. Ravno zaradi tega je veliko učencev in tudi učiteljev ne razume dobro.

Poučevanje in učenje vsebin, povezanih z evolucijo, zato predstavlja velik izziv tako za učence, kot tudi za učitelje. Zaradi njene zahtevnosti je pomembno, da si učitelji vzamejo dovolj časa za poučevanje sklopa evolucije, da snov učencem pomagajo razumeti s pomočjo različnih oblik in metod dela ter na čim več različnih praktičnih primerih iz vsakdanjega življenja. V učnem načrtu biologije za deveti razred osnovne šole je skupno zapisanih 18 učnih ciljev, povezanih z evolucijo, od tega je zgolj en učni cilj povezan z evolucijo človeka. Učenci imajo ob vstopu v deveti razred že oblikovane določene predstave o evoluciji človeka, na primer o tem, kako in kje se je razvil moderni človek ter kakšno je naše sorodstvo z opicami. Na te predstave je vplivalo tudi okolje, v katerem učenci živijo, zato niso vedno povsem pravilne. To učiteljem biologije še dodatno otežuje delo, saj morajo napačne predstave popraviti in jih preoblikovati. Nekateri učenci po osnovni šoli s šolanjem ne nadaljujejo v programih, ki bi dopolnili njihovo znanje evolucije človeka, in se v odraslo življenje odpravijo z zelo pomanjkljivim znanjem s tega področja. Tisti, ki s šolanjem nadaljujejo na gimnazijah, pa se s temi temami ponovno srečajo. V učnem načrtu za srednjo šolo je evolucija človeka opredeljena zgolj s tremi učnimi cilji. Nekaj znanja o evolucijskem razvoju človeka učenci v osnovni in tudi srednji šoli usvojijo tudi pri pouku zgodovine.

1. 1 OPREDELITEV PROBLEMA

Na podlagi pregledane literature sem ugotovila, da je evolucija človeka v osnovni in srednjih šolah še vedno zelo problematična tema, predvsem zaradi zelo obsežnega učnega načrta za biologijo in velikega pomanjkanja časa za podrobno obdelavo vse snovi. Kot navaja dostopna literatura, je ena izmed težav tudi neznanje učiteljev, ki evolucijo poučujejo. Zaradi tega znanje o evoluciji človeka ob koncu osnovne šole ni zadovoljivo. V Sloveniji učenci usvojijo to znanje v osnovni šoli pri pouku biologije in zgodovine. Samo del učencev v srednji šoli dopolni svoje znanje o evoluciji človeka, drugi pa v življenje odidejo z zelo pomanjkljivim znanjem te teme. Zanima nas predvsem, kakšno znanje o evoluciji človeka in koliko le-tega odnesejo dijaki po triletnem gimnazijskem izobraževanju v življenje.

Zaradi trenutnega stanja, povezanega z boleznijo covid-19, ko pouk v osnovnih in srednjih šolah poteka od doma, bodo dijaki dobili spletni vprašalnik. Pri reševanju naj si ne bi pomagali s pripomočki (internet, učbenik, zvezek …), ker pa ne bodo pod nadzorom, je tudi to mogoče. Zato bomo v sklopu magistrske naloge preverili tudi, ali bodo rezultati dijakov, ki bodo vprašalnik reševali spletno, drugačni od rezultatov dijakov, ki so vprašalnik že izpolnjevali v šoli pod nadzorom učitelja. Za to primerjavo bomo uporabili rezultate že objavljenih raziskav.

(14)

2

1. 2 CILJI

Z raziskavo smo želeli ugotoviti:

1. Ali imajo dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji zadovoljivo znanje o evoluciji človeka (in bodo vprašanja o evoluciji človeka rešili vsaj 60 % pravilno)?

2. Ali so med dijakinjami in dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji razlike v poznavanju evolucije človeka?

3. Ali imajo dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji napačne predstave glede evolucije človeka?

4. Ali so med dijakinjami in dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji razlike v napačnih predstavah glede evolucije človeka?

5. Ali bodo dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji, ki bodo preizkus znanja rešili na spletu, v povprečju dosegli boljše rezultate od dijakov iz že obstoječih raziskav na to temo?

1. 3 HIPOTEZE

Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:

1. Dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji imajo zadovoljivo znanje o evoluciji človeka (in bodo test znanja rešili vsaj 60 % pravilno).

2. Med dijakinjami in dijaki ni razlike v znanju evolucije človeka.

3. Dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji imajo napačne predstave o evoluciji človeka.

4. Med dijakinjami in dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji ni razlike v napačnih predstavah glede evolucije človeka.

5. Dijaki, ki bodo preizkus znanja rešili na spletu, bodo dosegli boljše rezultate kot dijaki, ki so preizkus znanja rešili v šoli pod nadzorom učitelja.

(15)

3

2 PREGLED LITERATURE

2. 1 ZGODOVINA EVOLUCIJE ČLOVEKA

Še ne dolgo nazaj je v nekaterih delih sveta vladalo mišljenje, da je vsa živa bitja na Zemlji ustvarila višja sila, da se bitja ne spreminjajo in da je človek kot bitje dominanten drugim živim bitjem. Tako mišljenje je veljalo zelo dolgo, vse do 18.

stoletja, ko se je v obdobju razsvetljenstva pogled na to začel spreminjati. Prvi pomemben znanstvenik, ki je na tem področju veliko pripomogel je bil Jean-Baptiste de Lamarck. Ugotovil je, da se osebki ves čas prilagajajo razmeram v okolju, to prilagajanje pa jim omogoča preživetje. Ena izmed njegovih glavnih ugotovitev je bila, da se lastnosti dedujejo na potomce, je pa napačno sklepal, da se dedujejo tudi lastnosti, ki jih osebek pridobi tekom življenja. Danes vemo, da njegova teorija ni bila pravilna, kljub temu pa je bila pomembno izhodišče za nadaljnje Darwinovo delo. Darwin je na temelju svojih raziskav oblikoval evolucijsko teorijo in s tem zelo pripomogel k razumevanju celotne biologije. Danes evolucijo in njene zakonitosti že zelo dobro poznamo in si jih veliko lažje razlagamo, nekatere stvari pa še vedno ostajajo nepojasnjene (Kuntner, 2009).

2. 2 EVOLUCIJA ČLOVEKA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI

Iz sheme, ki se nahaja v učnem načrtu za biologijo v osnovni šoli (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik idr., 2011), je lepo razvidno, da je evolucija zelo povezana z veliko drugimi biološkimi vsebinami, ki jih učenci obravnavajo že pri naravoslovju v 6. in 7.

razredu osnovne šole ter pri biologiji v 8. in 9. razredu osnovne šole (slika 1). To je eden izmed pokazateljev, kako zelo pomembno je poznavanje evolucije (in tudi evolucije človeka).

(16)

4

Slika 1: Povezava med evolucijo in drugimi temami iz učnega načrta za osnovno šolo (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik idr., 2011, str. 30).

(17)

5

Kot je razvidno iz prikaza, je evolucija neposredno povezana z naslednjimi vsebinami:

 biološke molekule, ki sestavljajo celico in organizme,

 dedovanje,

 kraljestva in razvrščanje organizmov v skupine,

 biotska pestrost.

Ker so vse te vsebine še naprej povezane z drugimi skupinami, lahko rečemo, da je evolucija povezana s celotno biologijo in je zato tudi ena izmed pomembnejših tem, ki bi jih morali učenci po osnovnošolskem izobraževanju zelo dobro poznati.

Druga shema, ki nazorno prikazuje pomembnost poznavanja evolucije za nadaljnje razumevanje drugih bioloških pojmov, je na sliki 2 (Vilhar, 2009). Pokaže, kako je evolucija neposredno povezana tako z zgradbo organizmov, kot tudi z delovanjem in okoljem. Vsi ti dejavniki vplivajo na evolucijo, prav tako pa tudi evolucija vpliva nanje.

Slika 2: Shematski prikaz povezave evolucije z drugimi biološkimi vsebinami (Vilhar, 2009, str. 4).

Za čim boljše poučevanje biologije je zelo pomemben sistemski pristop, ki zagovarja, da se mora razumevanje celotnega sistema začeti na najnižji ravni in se s te ravni postopno razvijati na višje, kompleksnejše ravni. Ta pristop poučevanja zagovarja tudi povezovanje zgradbe z delovanjem in okoljem (Vrbec, 2019).

Tudi v učnem načrtu za biologijo v gimnaziji (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str.

9) je shematski prikaz medsebojne povezanosti bioloških tem, iz katerega je mogoče sklepati na pomembnost poznavanja evolucijskih vsebin za razumevanje biologije (slika 3).

(18)

6

Slika 3: Shematski prikaz povezave bioloških tem med seboj iz učnega načrta za biologijo v gimnazijah (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 9).

(19)

7

2. 2. 1 EVOLUCIJA ČLOVEKA V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO

Učna snov, povezana z evolucijo in tudi evolucijo človeka, je v slovenskih učnih načrtih svoje mesto prvič dobila že leta 1945 (Vesel, 1977). Del učnih načrtov pa ostaja tudi danes. Učenci se z vsebinami o evoluciji človeka prvič srečajo v osnovni šoli na predmetni stopnji poučevanja. Prvič jih obravnavajo v 7. razredu pri pouku zgodovine, in sicer pri temi prazgodovinski ljudje (Kunaver, Brodnik idr., 2011).

Cilji, ki naj bi jih učenci pri tem dosegli so naslednji (Kunaver, Brodnik idr., 2011, str.

9-10):

 »opišejo glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (Homo sapiens)«,

 »pojasnijo, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka«,

 »opišejo spremembe načina življenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasnijo, zakaj so nastale«,

 »razložijo pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje življenjskih razmer«,

 »sklepajo o glavnih kulturnih dosežkih prazgodovinskih ljudi«.

Naslednjič se učenci z evolucijo človeka srečajo v 9. razredu pri pouku biologije. V učnem načrtu za biologijo so zapisani cilji, ki naj bi jih učenci pri tem dosegli. Izmed 18 ciljev, povezanih z evolucijo, je samo eden o evoluciji človeka, in to je (Vilhar, Zupančič, Gilčvert Berdnik idr., 2011, str. 16): »učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati«.

Po končanem osnovnošolskem izobraževanju se del učencev, ki s šolanjem nadaljujejo na srednjih šolah, z evolucijo človeka ponovno sreča, del pa ne.

Učenci, ki šolanje nadaljujejo na splošnih gimnazijskih programih, se z evolucijo ponovno srečajo pri pouku biologije. Pouk biologije je v gimnazijskih programih sestavljen iz obveznega programa, izbirnega programa in maturitetnega programa.

Vsi dijaki obravnavajo vsebine iz obveznega programa, vsebine iz maturitetnega in izbirnega programa pa obravnavajo le dijaki, ki biologijo izberejo kot predmet na maturi (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008).

Shematski prikaz (slika 4) prikazuje, kako so teme iz učnega načrta za biologijo v splošni gimnaziji med seboj povezane. Vsebine so razdeljene v tri programe:

obvezni, izbirni in maturitetni program. Ti programi se med seboj povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo, kot prikazuje slika 4 (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 12).

(20)

8

Slika 4: Povezovanje bioloških vsebin obveznega, izbirnega in maturitetnega programa v gimnazijskem izobraževanju, kot je opredeljeno v učnem načrtu biologije za gimnazije (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 12).

V istem učnem načrtu je zapisanih 35 učnih ciljev, ki naj bi jih tekom gimnazijskega izobraževanja usvojili vsi dijaki. Od teh je samo en učni cilj neposredno povezan z evolucijo človeka: »dijaki spoznajo mejnike v evoluciji človeške vrste (Australopithecus afarensis, Homo erectus, Homo sapiens, razširjanja iz Afrike)«

(Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 21).

Dijaki, ki biologijo izberejo za maturo, se z evolucijo človeka srečajo spet v 4. letniku, kjer ponovno obravnavajo in še dodatno nadgradijo vsebine, povezane s to temo.

Trije učni cilji za nadgradnjo obstoječega znanja o evoluciji človeka so združeni v sklopu Ekologija, biotska pestrost in evolucija. Ti cilji so (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 49):

1. »seznanjeni so s hipotezo, da ima življenje na Zemlji enovit izvor…«,

2. »vedo, da je evolucija človeka droben del skupne evolucijske zgodovine življenja na Zemlji, podvržena enakim zakonitostim in vzorcem; na podlagi sodobnih odkritij razumejo evolucijo človeka v smislu skupnega prednika, divergence različnih vrst hominidov in izumrtja vseh, razen ene izmed teh vrst«,

3. »razumejo pomen razvoja večjih možganov za evolucijsko uspešnost človeka«.

En učni cilj, povezan z evolucijskim razvojem človeka, pa je zapisan tudi v sklopu Fiziologija človeka, in ta je: »dijaki razumejo, da je človek del živalskega kraljestva, z živalmi ima skupno evolucijsko zgodovino, veliko podobnosti v temeljnih procesih in organskih sistemih, vendar se od drugih živali razlikuje predvsem v razvoju možganov« (Vilhar, Zupančič, Vičar idr., 2008, str. 46).

(21)

9

Tudi v gimnaziji dijaki nekaj vsebin o razvoju človeške vrste obravnavajo pri pouku zgodovine, kjer naj bi usvojili naslednji učni cilj (Kunaver, Gabrič idr., 2008, str. 14):

 »dijaki pojasnijo, po katerih lastnostih se človek razlikuje od živali«.

V sklopu tega cilja naj bi dijaki spoznali kratko zgodovino človeka in njegov razvoj.

2. 2. 3 ZNANJE UČENCEV IN DIJAKOV O EVOLUCIJI ČLOVEKA

Ker je evolucija človeka zelo pomembna tema, katere temelje bi moral poznati vsak, je bilo v Sloveniji izpeljanih že veliko raziskav, ki so ugotavljale, kakšno znanje imajo učenci ali dijaki o tej temi.

Bajd in Matyašek (2009) sta v svoji raziskavi o primerjavi znanja o evoluciji človeka med slovenskimi in češkimi študenti ugotovila, da imajo slovenski študentje po končanem srednješolskem izobraževanju manj znanja o evoluciji človeka kot češki študentje. Poudarila sta pomembnost poznavanja evolucije, ki je pomemben del srednješolskega kurikuluma. Evolucija naj bi bila po njunem mnenju pomemben del ne samo biologije, ampak tudi zgodovine, geografije, ekologije, sociologije in jezika.

Leta 2018 je Praznik v sklopu zaključnega magistrskega dela ugotavljala, ali so razlike v znanju o evoluciji človeka med slovenskimi in irskimi osnovnošolskimi učenci. Po opravljeni raziskavi je ugotovila, da imajo slovenski osnovnošolci več znanja o evoluciji človeka, saj so vprašalnik reševali v povprečju 60 % pravilno, medtem ko so irski osnovnošolci dosegali v povprečju le 32,6 %. V raziskavi je ugotovila tudi to, da so bile pomembne razlike glede poznavanja evolucije človeka med šolami in tudi glede na spol (dekleta so pokazala nekoliko več znanja).

V Sloveniji je bilo izpeljanih kar nekaj raziskav, s pomočjo katerih so ugotavljali, kakšno znanje imajo učenci slovenskih osnovnih šol o evoluciji človeka, kako se znanje spreminja glede na spol ter ali so med učenci napačne predstave o evoluciji človeka. Splošne ugotovitve, do katerih so pri tem prišli, so naslednje:

1. Učenci imajo zelo slabo znanje o neandertalcu (na preverjanju znanja so dosegli v povprečju zgolj 58 % pravilnih odgovorov) (Povšič, 2012).

2. Vreš (2019) je v svoji raziskavi ugotovila, da koroški osnovnošolci po končanem osnovnošolskem izobraževanju nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka, saj so na preverjanju znanja povprečno dosegli manj kot 60

% točk (59,72 %).

3. Učenci osnovnih šol iz ljubljanske regije imajo zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so na preverjanju znanja o tej temi pravilno rešili več kot 60 % (64,6 %) vprašanj. V povprečju so preizkuse znanja bolje reševali dečki, medtem ko med učenci različne starosti ni bilo razlik v znanju. Med učenci so našli napačne predstave o evoluciji človeka, največ jih je bilo povezanih z naslednjimi temami: območjem, iz katerega je sodobni človek prišel v Evropo, velikostjo možganov sodobnega človeka, razvojnima potema šimpanza in človeka, razlikovanjem med vero in znanostjo ter časovnim umeščanjem dogodkov v evoluciji človeka (Lončar, 2016).

4. Učenci osnovnih šol na Štajerskem ne izkazujejo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka, saj na preverjanju znanja v povprečju niso dosegli 60 %

(22)

10

(dosegli so nekoliko manj – 58,9 %). V svoji raziskavi je Brezovšček (2016) prav tako kot Lončar (2016) ugotovila, da razlik v znanju o evoluciji človeka med učenci različne starosti ni bilo. Tudi med dekleti in fanti ni bilo večjih razlik (le manjša odstopanja). Napačne predstave so bile tudi pri štajerskih osnovnošolcih najpogosteje povezane z naslednjimi temami: območjem, iz katerega je sodobni človek prišel v Evropo, časovno umestitvijo dogodkov v evoluciji človeka ter razlikovanjem med znanostjo in vero (Brezovšček, 2016).

5. Tudi učenci osnovnih šol na Dolenjskem so že sodelovali v podobni raziskavi.

Ugotovljeno je bilo, da imajo dolenjski osnovnošolci zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so v povprečju dosegli več kot 60 % točk na preizkusu znanja (61,5 %). Za razliko od Lončar (2016) in Brezovšček (2016) je Gešman (2016) našla manjša odstopanja med učenci različne starosti – učenci 9. razreda so na več vprašanj odgovorili pravilneje kot učenci 8.

razreda. Razlike so bile ugotovljene tudi med dekleti in fanti ter učenci različnih šol. Tudi v tej raziskavi so ugotovili, da imajo učenci napačne predstave. Tako je veliko učencev menilo, da smo se ljudje razvili iz še danes živečih opic oziroma modernih šimpanzov in da se šimpanzi lahko naučijo sporazumevati z govorom.

6. Učenci osnovne šole na Gorenjskem, kjer je Zamida (2018) opravljala podobno raziskavo, prav tako nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka – na preverjanju znanja jih je v povprečju pravilno odgovorilo le 45,9 %. Našla je tudi razlike med učenci različne starosti, saj so učenci 7. in 8. razreda odgovorili slabše, kot učenci 9. razreda.

7. Lah (2016), ki je raziskavo opravljala na treh osnovnih šolah na Notranjskem in eni v osrednjeslovenski regiji, je ugotovila, da imajo vsi učenci iz teh šol pomanjkanje znanja o evoluciji človeka. Tudi ona je z raziskavo potrdila, da so med osnovnošolskimi učenci razširjene napačne predstave povezane z evolucijo človeka.

Manj raziskav o znanju evolucije človeka je bilo izpeljanih v srednjih šolah v Sloveniji. Njihove ugotovitve so naslednje:

1. dijaki srednjih šol v ljubljanski regiji nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka – na preverjanju znanja so povprečno dosegali 55,17 % točk. Dijaki splošnih gimnazij imajo več znanja kot dijakov poklicne srednje šole. Razlike so med dijakinjami in dijaki, saj so dijaki pokazali več znanja od dijakinj (Potrebuješ, 2018).

2. Na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani, kjer je raziskavo izpeljala Mitevski (2016), so dijaki pokazali zadovoljivo znanje o vsebinah evolucije človeka, saj so na preverjanju dosegali več kot 60 % točk.

Pomembe razlike so se pokazale v znanju glede na spol – dijaki so v povprečju pravilneje rešili preizkus. Prav tako je tudi ona ugotovila, da so med srednješolci razširjene nekatere napačne predstave.

Rezultati mednarodne raziskave TIMSS, ki je bila izvedena leta 1995, so pokazali, da imajo slovenski osnovnošolci pomanjkljivo znanje o evoluciji človeka. Raziskava je bila izvedena v več kot štiridesetih državah po svetu, v njej pa so sodelovali trinajstletni učenci. Eno vprašanje je bilo povezano z evolucijo razvoja živali – vedeti so morali, kateri organizem se je v evoluciji življenja na Zemlji razvil najkasneje. V

(23)

11

Sloveniji je na to vprašanje odgovorilo 371 učencev 7. razreda in 344 učencev 8.

razreda osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je samo 41,5 % učencev 7. razreda in 52,8 % učencev 8. razreda na to vprašanje pravilno odgovorilo. Skupno povprečje vseh sodelujočih učencev iz 41 sodelujočih držav je bilo 60,3 %, kar pomeni, da je bila Slovenija pod povprečjem (Bajd, 2011).

2. 2. 4 TEŽAVE PRI POUČEVANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA

Ena izmed glavnih težav v osnovni in srednjih šolah pri poučevanju prav vseh vsebin in predmetov, kar velja tudi za evolucijo človeka, je dejstvo, da je za obravnavo vseh predvidenih učnih ciljev v šolskem letu premalo ur. Posebej, če želijo učitelji pouk izvajati z različnimi metodami in oblikami dela ter pri tem uporabljati čim več praktičnega materiala in dejavnosti.

Številne raziskave so pokazale, da v državah, kjer so začeli krčiti učne načrte, manj učne vsebine pozitivno vpliva na boljše razumevanje le-te. V Združenih državah Amerike so tudi pri naravoslovnih predmetih zmanjšali število tem za obravnavo. Pri tem so iz učnih načrtov odstranili teme, podteme, ponavljajoče se učne cilje in nepotrebne podrobnosti, za katere so menili, da niso tako zelo pomembne za učence. Začeli so torej delati po principu manj je več. Pri izločanju tem in oblikovanju novega učnega načrta so si pomagali tako z učenci (njihovim znanjem, načinom učenja …), kot tudi z učitelji (ti so glede na svoje izkušnje predlagali, katere teme bi lahko izpustili) (Fratt, 2002).

Ponekod v svetu velik problem, sploh pri obravnavanju evolucije in evolucijskega razvoja človeka, še vedno predstavljajo vera in verska prepričanja. Teme o evoluciji človeka zato tam veljajo za zelo občutljive. Pri tem prihaja do konfliktov, saj veliko učencev ne želi sprejeti evolucijskega razvoja človeka prav zaradi svojega verskega prepričanja.

Leta 2016 je Pobiner predstavil štiri dejavnike, ki zelo vplivajo na razumevanje in sprejemanje evolucije. Ti dejavniki so: zanikanje znanosti in nezaupanje vanjo, terminologija in jezik, napačne predstave ter verska prepričanja. Versko prepričanje je v tem primeru lahko zelo povezano z nezaupanjem v znanost. Evolucija ni nekaj, v kar mora biti vsak posameznik prepričan in kar mora vsak posameznik zagovarjati.

Če želimo biti v evolucijo prepričani, jo moramo dobro razumeti. Kadar učenci pri pouku izrazijo nestrinjanje z evolucijsko teorijo, je to lahko znak za učitelja, da nečesa ne razumejo. Učiteljeva naloga je, da se z učenci o tem pogovarja, čeprav je na določena vprašanja velikokrat zelo težko odgovoriti. Zato se veliko učiteljev evoluciji raje izogiba (Flammer, 2006).

Otroci odraščajo v krogu družine, kjer se veliko stvari tudi naučijo. Velikokrat starši svojim radovednim otrokom razlago pojmov prilagajajo, otroci pa pri tem dobijo napačne predstave. Veliko napačnih predstav otroci pridobijo tudi s prebiranjem pravljic in gledanjem risank (Bajd, 2011). Ena izmed zelo pogostih napačnih predstav, ki bi jo lahko predpisali risankam je, da je človek živel hkrati z dinozavri (Bajd in Matyašek, 2009).

(24)

12

Napačne predstave je zelo težko popraviti ali spremeniti. Ena izmed najbolj znanih napačnih predstav glede evolucije človeka je zagotovo ta, da se je človek razvil iz šimpanza po linearni poti (Johnson, Smith, Pobiner in Schrein, 2012). To razumevanje je zelo pogosto ravno zaradi slik in linearnih prikazov, ki so danes javno dostopni na internetu vsem ljudem. Slika 5 prikazuje prosto dostopno gradivo linearnega razvoja človeka iz opice oziroma šimpanza. Gradivo je dostopno na internetu in lahko prispeva k oblikovanju napačne predstave o evolucijski poti človeške vrste. Velikokrat taka gradiva uporabljajo tudi učitelji pri urah biologije.

Slika 5: Primer slikovnega gradiva – linearni razvoj človeka iz opice (Wikimedia Commons, 2015).

Zadnja izmed skupine težav pri poučevanju evolucije pa so učitelji. Kot navaja Wuert (2004), mnogi učitelji menijo, da imajo premalo znanja o evoluciji, zato se poučevanju te teme izogibajo, temo poskušajo poenostaviti ali pa z učenci ne želijo razpravljati o določenih vprašanjih o evolucijskem razvoju. Poleg pomanjkanja znanja in samozavesti učiteljev je težava tudi v pristopih poučevanja evolucije.

Evolucija je namreč povezana z veliko teorije in podatkov. Učitelji zato lahko hitro zaidejo v frontalno razlago snovi, kar pa učencem ne olajša razumevanja (Flammer, 2006).

2. 2. 5 REŠITVE ZA POUČEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA

Ena izmed najosnovnejših in najpomembnejših rešitev, ki bi izboljšala znanje o evoluciji človeka med učenci, je izobraževanje učiteljev. Učitelj je prvi, ki mora evolucijo zelo dobro razumeti, da svoje znanje lahko prenese na učence in dijake.

Z zamislijo o izobraževanju se strinjajo tudi učitelji, ki pogosto menijo, da jim primanjkuje znanja o evoluciji (Pobiner, 2016).

Poleg izobraževanja učiteljev Pobiner (2016) navaja pomembnost preverjanja predznanja učencev, saj učitelj s tem dobi vpogled v napačne predstave učencev in jih tako lažje odpravi ali preoblikuje.

(25)

13

Za odpravljanje napačne predstave o linearnem razvoju človeške vrste iz opice oziroma šimpanza Johanson idr. (2012) predlagajo razlago koncepta o evolucijskih bratrancih. Ta razlaga želi na primeru bratov, sester, bratrancev in sestričen ter babice in dedka ponazoriti, da ima posamezni človek veliko več podobnosti in sorodnosti s sočlovekom, kot pa s šimpanzom, hkrati pa imamo oboji skupnega daljnega prednika.

Namesto frontalne razlage snovi in nizanja podatkov o evoluciji, bi morali učitelji snov razložiti na čim bolj zanimiv način. Snov bi morali razlagati postopoma, od osnovnih pojmov do kompleksnih. Koraki bi morali biti majhni in počasni, uporabljati bi bilo treba čim več pripomočkov, dejavnosti, materiala in didaktičnih iger – na splošno bi morali biti pri tem učenci čim bolj (miselno) dejavni. Zelo dobra je tudi uporaba različnih videoposnetkov in slikovnega gradiva (Wuerth, 2004).

In nenazadnje, še beseda o veri in verskih pogledih pri pouku evolucije: Harvey Siegel je v intervjuju (Sardoč, 2017) zelo dobro izpostavil povezavo med šolo in Bogom, ki bi jo moral poznati vsak učitelj in jo tudi upoštevati: »Bog seveda spada v javne šole. To pa ne pomeni, da bi se javne šole morale zavzemati za Boga ali poskušale vzpostaviti katerokoli versko kulturo. Rekel bi, da Bog sodi v javne šole, vendar le kot predmet študija in ne kot predmet čaščenja ali zagovarjanja«. Tak pogled na Boga bi moral vsak učitelj upoštevati, posebno pri obravnavi evolucije.

(26)

14

3 MATERIAL IN METODE DELA

V magistrskem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop.

3. 1 VZOREC

V vzorec je bilo vključenih 219 dijakov 3. letnika štirih gimnazij v Sloveniji. Zaradi želje po varovanju podatkov in anonimnosti imen šol ne navajamo.

Graf 1 prikazuje razporeditev sodelujočih dijakov glede na spol. Razberemo lahko, da je v raziskavi sodelovalo 66 dijakov (30,1 %) in 153 (69,9 %) dijakinj.

Graf 1: Razporeditev dijakov glede na spol.

3. 2 VPRAŠALNIK ZA PREVERJANJE ZNANJA

Podatke smo zbrali z metodo preverjanja znanja z anonimnim vprašalnikom (priloga 1). Na začetku je vprašalnik vseboval vprašanje o spolu. Zaradi želje po anonimnosti šol in udeležencev v raziskavi drugih demografskih vprašanj vprašalnik ni vseboval.

Sledila so vprašanja za preverjanje znanja, za kar smo deloma priredili vprašalnik, ki je bil uporabljen v že objavljenih raziskavah na to temo, deloma pa smo dodali nova vprašanja. To nam je bilo v pomoč pri primerjavi zbranih rezultatov z že obstoječimi.

V prvem delu preverjanja znanja je bilo 6 vprašanj izbirnega tipa, pri čemer so morali sodelujoči izbrati enega ali več pravilnih odgovorov. Nato je sledilo 26 trditev,

(27)

15

povezanih z evolucijo človeka. Dijaki so morali pri vsaki trditvi opredeliti stopnjo svojega strinjanja na štiristopenjski Likertovi lestvici (1 – nikakor se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – delno se strinjam, 4 – zelo se strinjam).

Ker je raziskava potekala v času, ko so bili zaradi pandemije novega koronavirusa vsi vzgojno-izobraževalni zavodi zaprti, smo preverjanje izvedli preko spleta s pomočjo spletnega vprašalnika. Učiteljem smo posredovali prošnjo za sodelovanje in povezavo do vprašalnika, ti pa so ju posredovali svojim dijakom.

3. 3 POSTOPEK ZBIRANJA IN ANALIZA PODATKOV

Na začetku raziskovalnega dela smo analizirali obstoječo literaturo o pouku evolucije človeka v osnovni in srednji šoli. Pri tem smo se posebej posvetili veljavnim učnim načrtom za osnovno šolo in splošno gimnazijo v Sloveniji.

Nato smo pripravili vprašalnik in ga pretvorili v spletno obliko. Povezavo do vprašalnika smo poslali slovenskim gimnazijskim učiteljem, ki so jo delili z dijaki.

Dijaki so imeli 15 dni časa, da so na vprašanja odgovorili.

Zbrane podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Excel in SPSS, nato pa smo rezultate interpretirali. Poleg osnovne opisne statistike (frekvenca, aritmetična sredina, standardni odklon), smo ugotavljali tudi, ali so med odgovori dijakov različnega spola statistično značilne razlike. Za to smo uporabili preizkusa Mann-Whitney in χ².

Za ugotavljanje, ali so dijaki v naši spletni raziskavi pokazali boljše znanje o evoluciji človeka v primerjavi z dijaki in učenci drugih šol v Sloveniji, ki so preverjanje znanja opravili v razredu, smo uporabili rezultate že objavljenih raziskav na isto temo, ki so jih dobili študentje v sklopu svojega diplomskega ali magistrskega dela.

(28)

16

4 REZULTATI

Podatke smo interpretirali za vsako vprašanje posebej. Pri prikazu rezultatov smo najprej zapisali vprašanje in označili pravilni odgovor, nato sledi grafični prikaz podatkov in interpretacija statistično pomembnih razlik. Podrobni podatki o statistični pomembnosti razlik so predstavljeni v preglednicah v prilogah 2 in 3.

Rezultati prvega dela preverjanja znanja, ki je bilo sestavljeno iz šestih vprašanj izbirnega tipa:

1. VPRAŠANJE:

Koliko je stara Zemlja? Približno:

a) 13,5 milijarde let b) 4,5 milijarde let c) 2,5 milijona let d) 10.000 let e) 6.500 let

Graf 2: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Koliko let je stara Zemlja?"

Graf 2 prikazuje odgovore, ki so jih dijaki izbrali pri vprašanju »Koliko let je stara Zemlja?«. Iz njega lahko razberemo, da je največ dijakov (90,4 %) izbralo pravilni odgovor (4,5 milijarde let). 7,8 % dijakov je izbralo odgovor 13,5 milijarde let, 1,8%

dijakov pa odgovor 2,5 milijona let. Nihče ni izbral odgovorov 10.000 let in 6.500 let.

(29)

17

Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Ȋ = 2,916; g = 2, α = 0,233). Pri odgovarjanju na 1. vprašanje med dijakinjami in dijaki ni statistično pomembne razlike. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

2. VPRAŠANJE:

Menimo, da je piščal iz medvedove kosti na sliki izdelal NEANDERTALEC. Kje so jo našli?

a) na Kitajskem b) v Avstriji c) v Siriji d) v Sloveniji e) v Turčiji f) v ZDA

Graf 3: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Menimo, da je piščal iz medvedove kosti na sliki izdelal NEANDERTALEC. Kje so jo našli?"

(30)

18

Graf 3 kaže na to, da dijaki 3. letnika gimnazije v Sloveniji zelo dobro poznajo piščal iz medvedove kosti in njeno najdišče. Večina dijakov je na zastavljeno vprašanje odgovorila pravilno. Ti dijaki (97,3 %) so vedeli, da je bila piščal najdena v Sloveniji.

Le 2,8 % dijakov je bila mnenja, da piščal ni bila najdena v Sloveniji.

Vrednost Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2Ȋ = 12,941; g = 4, α = 0,012). V osnovni množici so med dijaki in dijakinjami razlike glede odgovarjanja na 2. vprašanje. Dijakinje so na to vprašanje bolje odgovarjale, kot dijaki. Samo ena dijakinja je pri tem vprašanju izbrala napačen odgovor, medtem ko je bilo dijakov, ki so izbrali napačen odgovor kar pet.

3. VPRAŠANJE:

Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno:

a) 2 milijardama b) 200 milijoni c) 20 milijoni d) 200.000 e) 20.000 f) 2.000

Graf 4: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)"

Iz grafa 4 lahko razberemo, da skoraj polovica dijakov (48,4 %) ve, pred koliko leti se je razvil sodobni človek. Skoraj petina dijakov (17,8 %) meni, da se je sodobni

(31)

19

človek razvil pred 20.000 leti, nekaj manj (13,2 %) dijakov je mnenja, da se je razvil pred 200 milijoni let. 12,3 % dijakov meni, da se je sodobni človek razvil pred 20 milijoni leti. Manj kot petina dijakov (8,2 %) pa je mnenja, da se je sodobni človek razvil pred 2 milijardama oziroma 2.000 leti.

Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Ȋ = 8,697; g = 5, α = 0,122). V vzorcu med dijakinjami in dijaki ni statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na 3. vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

4. VPRAŠANJE:

Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?

a) na Bližnjem Vzhodu b) v Afriki

c) v Aziji d) v Evropi

e) hkrati na več celinah

Graf 5: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?"

Večina dijakov (70,8 %) ve, da se je sodobni človek prvič razvil v Afriki (graf 5). 11

% dijakov je mnenja, da se je sodobni človek razvil na več celinah hkrati. Nekoliko manj kot petina dijakov (18,3 %) pa je mnenja, da se je sodobni človek prvič razvil na Bližnjem Vzhodu, v Aziji ali v Evropi.

(32)

20

Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Ȋ = 8,260; g = 4, α = 0,082). V vzorcu med dijaki in dijakinjami ni statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na 4. vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

5. VPRAŠANJE:

Kje je živel NEANDERTALEC? (Možnih je več odgovorov) a) na Bližnjem Vzhodu

b) v Afriki c) v Ameriki d) v Aziji e) v Evropi

Graf 6: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Kje je živel NEANDERTALEC?"

Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov – pravilna je bila kombinacija odgovorov a), d) in e). Za neandertalca vemo, da je živel na Bližnjem Vzhodu, v Aziji in Evropi. Na zastavljeno vprašanje je v celoti pravilno odgovorilo 18 oseb, od tega 4 dijaki in 14 dijakinj.

Statistično pomembne razlike med dijaki in dijakinjami glede odgovarjanja na 5.

vprašanje so bile samo pri izbiri odgovora d (v Aziji; χ² = 5,376; g = 1, α = 0,020).

Ta odgovor je izbralo več dijakinj (35,2 %) kot dijakov (33, 3%). Pri izbiri drugih odgovorov ni bilo statistično pomembnih razlik.

(33)

21 6. VPRAŠANJE:

Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?

a) lobanja a b) lobanja b c) lobanja c d) lobanja d

Graf 7: Razporeditev odgovorov na vprašanje "Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?"

Pri zastavljenem vprašanju je bil pravilni odgovor c. Fotografije prikazujejo lobanje različnih vrst iz rodu Homo – lobanja a) pripada predstavniku vrste Homo neanderthalensis, lobanja b) predstavniku vrste Homo habilis, lobanja c) predstavniku vrste Homo sapiens in lobanja d) predstavniku vrste Homo ergaster.

Večina dijakov (90 %) je pri tem vprašanju izbrala odgovor c, ki je bil pravilni odgovor. Iz tega lahko sklepamo, da večina dijakov pozna izgled lobanje sodobnega

(34)

22

človeka. Manjšina dijakov (10,1 %) je na vprašanje odgovorila napačno in izbrala odgovora a ali d. Nihče ni izbral odgovora b.

Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Ȋ = 0,594; g = 2, α = 0,743). V vzorcu so med dijaki in dijakinjami statistično pomembne razlike glede odgovarjanja na 6. vprašanje. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

Rezultati drugega dela preverjanja znanja, ki je bil sestavljen iz 26 trditev. Dijaki so na štiristopenjski Likertovi lestvici označili stopnjo strinjanja z vsako trditvijo. Če se s posamezno trditvijo nikakor niso strinjali, so označili z 1. Če so se s trditvijo zelo strinjali, so označili 4 (1 – nikakor se ne strinjam s trditvijo, 2 – ne strinjam se s trditvijo, 3 – delno se strinjam s trditvijo, 4 – zelo se strinjam s trditvijo).

1. TRDITEV:

Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.

Graf 8: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno".

Navedena trditev je pravilna – Sodobni človek in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.

Največ dijakov (29,7 %) se je s trditvijo zelo strinjalo, nekaj manj (27,4 %) pa se jih je delno strinjalo. 20,5 % dijakov se s trditvijo ni strinjalo, 22,4 % pa se jih nikakor ni

(35)

23

strinjalo. Največ dijakov je torej mnenja, da sta sodobni človek in neandertalec na Zemlji bivala istočasno.

Vrednost Mann-Whitney testa je statistično pomembna (U = 3825,000; α =0,003).

Med dijaki in dijakinjami so torej statistično pomembne razlike glede strinjanja z dano trditvijo. Dijaki se z njo bolj strinjajo (M = 2,98, SD = 1,060), kot dijakinje (M = 2,50, SD = 1,130).

2. TRDITEV:

Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.

Graf 9: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi".

Navedena trditev je pravilna – gorile, orangutani in šimpanzi so človekovi najbližji sorodniki po izvoru, glede na zadnjega skupnega prednika.

Skoraj polovica dijakov (47,9 %) se strinja, da so gorile, orangutani in šimpanzi človekovi najbližji sorodniki glede na zadnjega skupnega prednika. 37,4 % dijakov se s to trditvijo delno strinja. Manj kot 15 % dijakov (14,6 %) se z dano trditvijo ne strinja oziroma nikakor ne strinja.

Vrednost Mann-Whitney preizkusa je statistično pomembna (U = 4212,00; α = 0,033). Med dijaki in dijakinjami so statistično pomembne razlike glede strinjanja z

(36)

24

dano trditvijo. Dijakinje so se s trditvijo bolj strinjale (M = 3,35, SD = 0,823) kot dijaki (M = 3,14, SD = 0,821). Podatke lahko posplošimo na osnovno množico.

3. TRDITEV:

Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

Graf 10: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let".

Trditev, da življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let, je pravilna.

Z dano trditvijo se je zelo strinjalo in delno strinjalo kar 76 % dijakov. Manj kot četrtina dijakov (24 %) pa se s trditvijo, da življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let, ne strinja ali nikakor ne strinja.

Vrednost Mann-Whitney preizkusa ni statistično pomembna (U = 4972,000; α = 0,849). Med dijakinjami in dijaki ni statistično pomembnih razlik glede stopnje strinjanja z dano trditvijo. Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

(37)

25 4. TRDITEV:

Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.

Graf 11: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo".

Trditev, da danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo, je pravilna.

Nekoliko več kot tri četrtine dijakov (75,8 %) se s trditvijo, da danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo, zelo strinja. 16,4 % dijakov se s to trditvijo delno strinja.

Manj kot 10 % dijakov (7,8 %) se s trditvijo ne strinja ali nikakor ne strinja.

(38)

26 5. TRDITEV:

Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.

Graf 12: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino".

Trditev, da fosili kažejo na to, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino, je pravilna.

Več kot tri četrtine dijakov (76,7 %) se s trditvijo, da fosili kažejo na to, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino, zelo strinja, delno pa se s to trditvijo strinja 19,6 % dijakov. Samo 3,6 % dijakov se s trditvijo ne strinja ali nikakor ne strinja.

(39)

27 6. TRDITEV:

Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.

Graf 13: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Ljudje smo se razvili iz šimpanzov".

Trditev, da smo se ljudje razvili iz šimpanzov, ni pravilna.

Večina dijakov je pri odgovarjanju na to vprašanje pokazala znanje o evoluciji človeka. Večina dijakov (59,8 %) se s trditvijo, da smo se ljudje razvili iz šimpanzov, nikakor ne strinja in ne strinja. 26,5 % dijakov se z dano trditvijo delno strinja, le 13,7

% pa se jih s trditvijo zelo strinja.

(40)

28 7. TRDITEV:

Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših.

Graf 14: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Več kot polovica človeških genov je enakih kot pri miših".

Trditev, da je več kot polovica človeških genov enaka kot pri miših, je pravilna.

Malo manj kot polovica dijakov (44,3 %) se z dano trditvijo ne strinja, nikakor se jih s trditvijo ne strinja 9,1 %. Manj kot polovica dijakov (46,6 %) se s trditvijo, da je več kot polovica človeških genov enakih kot pri miših, delno strinja oziroma zelo strinja.

(41)

29 8. TRDITEV:

Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih.

Graf 15: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Nekoliko manj kot polovica človeških genov je enakih kot pri šimpanzih".

Trditev, da je manj kot polovica človeških genov enakih kot pri šimpanzih, ni pravilna.

Več kot polovica dijakov (53,8 %) se s trditvijo, da je nekoliko manj kot polovica človeških genov iz enakih nukleotidov kot pri šimpanzih, zelo strinja oziroma delno strinja. Preostali dijaki (46,2 %) pa se s trditvijo ne strinjajo in nikakor ne strinjajo.

(42)

30 9. TRDITEV:

Teorija evolucije najbolje pojasni kako se je na Zemlji razvil človek.

Graf 16: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek".

Navedena trditev je pravilna – teorija evolucije res najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.

Skoraj polovica dijakov (49,8 %) se je zelo strinjala s trditvijo, da teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek, 35,6 % dijakov pa se je s to trditvijo delno strinjala. Manj kot 15 % dijakov se s trditvijo ni strinjala in nikakor ni strinjala.

(43)

31 10. TRDITEV:

Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

Graf 17: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika"

Navedena trditev drži – ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

Več kot polovica dijakov (58 %) se je z dano trditvijo zelo strinjala, 29,2 % dijakov pa se je s trditvijo delno strinjala. Le 12,7 % dijakov se s trditvijo ni strinjala in nikakor ni strinjala.

(44)

32 11. TRDITEV:

Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra.

Graf 18: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Povprečna prostornina možganov sodobnega človeka je približno 1,5 litra".

Trditev, da je povprečna prostornina možganov sodobnega človeka 1,5 litra, je pravilna.

S to trditvijo se je največ dijakov (64,4 %) le delno strinjalo, nekoliko manj kot 20 % dijakov (19,6 %) pa se je s trditvijo zelo strinjalo. 16 % dijakov se s trditvijo ni strinjalo in nikakor ni strinjalo.

(45)

33 12. TRDITEV:

Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije.

Graf 19: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek se je razvil v procesu evolucije".

Trditev je pravilna – sodobni človek se je razvil v procesu evolucije.

Večina dijakov (67,1 %) se zelo strinja s trditvijo, da se je sodobni človek razvil v procesu evolucije, 26,9 % pa se jih s trditvijo strinja. Le 6 % dijakov se z dano trditvijo ne strinja ali nikakor ne strinja.

(46)

34 13. TRDITEV:

Sodobni človek se je razvil iz neandertalca.

Graf 20: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek se je razvil iz neandertalca".

Navedena trditev ni pravilna – sodobni človek se ni razvil iz neandertalca.

Odgovori na to vprašanje so bili zelo raznoliki. Manj kot polovica dijakov (44,7 %) je pokazala znanje o razvoju sodobnega človeka in se z dano trditvijo ni strinjala ali nikakor ni strinjala. Več kot polovica dijakov (55,3 %) pa se je s trditvijo delno strinjala ali zelo strinjala.

(47)

35 14. TRDITEV:

Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot dinozavri.

Graf 21: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot dinozavri".

Trditev, da je sodobni človek na območju današnje Slovenije živel v istem času kot dinozavri, ni pravilna.

Večina dijakov (95,5 %) se s trditvijo nikakor ni strinjala in ni strinjala. Preostali dijaki (4,5 %) so se s trditvijo delno strinjali in zelo strinjali.

Vrednost Mann-Whitney preizkusa ni statistično pomembna (U = 4804,500; α = 0,443). Med dijakinjami in dijaki ni statistično pomembnih razlik glede stopnje strinjanja z dano trditvijo Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico.

(48)

36 15. TRDITEV:

Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot mamuti.

Graf 22: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Sodobni človek je na območju današnje Slovenije živel v istem času kot mamuti".

Trditev, da je sodobni človek na območju današnje Slovenije živel v istem času kot mamuti, je pravilna.

Večina dijakov (54,3 %) se s trditvijo nikakor ni strinjala in ni strinjala. Preostali dijaki (45,7 %) so se s trditvijo delno strinjali in zelo strinjali.

Vrednost Mann-Whitney preizkusa je statistično pomembna (U = 3778,500; α = 0,002). Med dijaki in dijakinjami so statistično pomembne razlike glede strinjanja z dano trditvijo. Dijaki so se s trditvijo bolj strinjali (M = 2,61, SD = 1,122), kot dijakinje (M = 2,10, SD = 1,040). Podatke lahko posplošimo na osnovno množico.

(49)

37 16. TRDITEV:

Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.

Graf 23: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle".

Trditev je pravilna – nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.

Skoraj vsi dijaki (97,3 %) so se zelo strinjali in delno strinjali z dano trditvijo, da so nekoč na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle. Samo 2,7 % dijakov se s trditvijo ni strinjalo in nikakor ni strinjalo.

(50)

38 17. TRDITEV:

Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve.

Graf 24: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve".

Trditev, da smo vsi ljudje potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve, ni pravilna.

Tri četrtine dijakov (76,2 %) se z dano trditvijo ni strinjalo in nikakor ni strinjalo. 13,2

% dijakov se je s trditvijo delno strinjalo, 10,5 % dijakov pa se je s trditvijo zelo strinjalo.

(51)

39 18. TRDITEV:

Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6–7 milijoni let.

Graf 25: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6–7 milijoni let".

Trditev, da je zadnji skupni prednik šimpanza in človeka živel pred približno 6–7 milijoni let, je pravilna.

Večina dijakov (57,5 %) se je zelo strinjalo in delno strinjalo s trditvijo, da je zadnji skupni prednik šimpanza in človeka živel pred približno 6–7 milijoni leti. 42,5 % dijakov pa se s trditvijo ni strinjalo in nikakor ni strinjalo.

(52)

40 19. TRDITEV:

Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo, podobno kot človek.

Graf 26: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo, podobno kot človek".

Trditev ni pravilna – šimpanzi se ne morejo naučiti sporazumevati z govorjeno besedo.

Več kot polovica dijakov (52,1 %) se z dano trditvijo ni strinjalo in nikakor ni strinjalo.

32,4 % dijakov se je s trditvijo delno strinjalo, le 15,5 % dijakov pa se je zelo strinjalo.

(53)

41 20. TRDITEV:

Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka.

Graf 27: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, sodobnega človeka".

Trditev, da so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste (sodobnega človeka), je pravilna.

Skoraj 60 % dijakov (59,4 %) se je zelo strinjalo s trditvijo, da so vse vrste človečnjakov, razen sodobnega človeka, že izumrle. 22,8 % dijakov se je z dano trditvijo delno strinjalo, 17,8 % pa se jih s trditvijo ni strinjalo in nikakor ni strinjalo.

(54)

42 21. TRDITEV:

Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.

Graf 28: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno".

Trditev, da so avstralopiteki že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno, je pravilna.

Več kot polovica dijakov (52,6 %) se zelo strinja in delno strinja s trditvijo, da so avstralopiteki že pred približno 4 milijoni let hodili pokončno. 33,8 % dijakov se s trditvijo ne strinja, 13,7 % dijakov pa se z dano trditvijo nikakor ne strinja.

(55)

43 22. TRDITEV:

Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov.

Graf 29: Razporeditev odgovorov pri trditvi "Genoma neandertalca in sodobnega človeka imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov".

Trditev, da sta genoma neandertalca in sodobnega človeka zelo podobna in imata 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov, je pravilna.

Dijakov, ki se z dano trditvijo nikakor ne strinjajo, je 6,4 %. 29,7 % se jih s trditvijo ne strinja, 39,3 % pa se jih s trditvijo delno strinja. Skoraj četrtina dijakov (24,7 %) se s trditvijo, da imata genoma neandertalca in sodobnega človeka 99,7 % enakih zaporedij nukleotidov, zelo strinja.

Vrednost Mann-Whitney preizkusa je statistično pomembna (U = 4021,500; α = 0,012). Med dijaki in dijakinjami so statistično pomembne razlike glede strinjanja z dano trditvijo. Dijaki so se s trditvijo bolj strinjali (M = 3,05, SD = 0,885), kot dijakinje (M = 2,73, SD = 0,860). Podatke lahko posplošimo na osnovno množico.