Grafično oblikovane izdelke v zgodbah, kot so časopisni članki, pisma, telegrami in vozovnice, sem v knjigi predstavila kot ilustracijo ali interaktivni element. Pri oblikovanju sem se zgledovala po tovrstnih izdelkih s konca 19. stoletja in opisu v zgodbi. Glavni namen teh ilustracij je vizualno obogatiti zgodbo in bralcu podati informacije iz nje. V vsako zgodbo sem vključila najmanj dve ilustraciji in en interaktivni element. Večino ilustracij in interaktivnih elementov sem oblikovala v programih Adobe InDesign in Adobe Illustrator. Za izdelavo miniaturnega portreta in fotografije sem uporabila programa Krita in Adobe Photoshop.
Pisma
Pisma sem izdelovala v programu Adobe InDesign. Za besedilo sem uporabila različne kaligrafske oziroma script pisave, ki posnemajo ročno pisavo, za podlago pa teksturo porumenelega papirja.
V zgornjem desnem kotu so imeli pisemski papirji pogosto že natisnjen naslov, s katerega je bilo pismo poslano, poleg njega je pošiljatelj dopisal še datum. V primeru, da pošiljatelj ni bil premožen, kot Violeta Hunters v zgodbi The Adventure of the Copper Beeches, sem naslov izpisala z enako pisavo kot preostali del pisma. V prvem pismu iz zgodbe A Scandal in Bohemia pošiljatelj naslova ni izdal, zato sem ta del izpustila. Taisto pismo je v zgodbi tudi bolj natančno opisano, je rožnato in obarvano z vodnim žigom, zato sem podlago obarvala in v spodnji desni kot dodala oznako vodnega žiga.
Slika 34 (levo): Pismo iz zgodbe A Scandal in Bohemia.
Slika 35 (desno): Pismo iz zgodbe The Adventure of the Noble Bachelore.
Ovojnice in žigi
Sporočila, ki so vključena v knjigo kot interaktivni elementi, so zaprta v ovojnico velikosti 115 × 70 mm ali 115 × 80 mm. Oblikovala sem jih v programu Adobe Illustrator. V zgodbi The Five Orange Pips je ovojnica tudi del ilustracije, kjer se ne pojavi v polni velikosti, ampak le kot detajl.
Slika 36 (levo): Ovojnica velikosti 115 × 70 mm.
Slika 37 (desno): Ovojnica velikosti 115 × 80 mm.
Tudi žige, ki so na nekaterih ovojnicah in telegramih, sem oblikovala v programu Adobe Illustrator.
Pri oblikovanju le-teh sem si največ pomagala s posnetki uporabljenih ovojnic in telegramov iz časa okoli leta 1890. Podatke sem zamenjala s podatki v zgodbi, če so bili podani, drugače pa sem si pomagala s kronologijo, ki jo je sestavil William S. Baring-Gould, in drugimi informacijami, ki so bile navedene v zgodbi.
Slika 38: Primeri žigov.
Telegrami
Najprej sem v programu Adobe InDesign oblikovala prazen telegram v velikosti 115 × 75 mm.
Originalna velikost telegramov je večja, zato sem postavitev in mere elementov prilagodila. Določene podatke in elemente, ki za bralca niso pomembni, sem izpustila. V prazen telegram sem nato vpisala
podatke, ponovno s kaligrafsko pisavo, in besedilo ter dodala žig. Podatke, kot so ura prejetja in oddaje telegrama ter naziv pošte, sem navedla glede na kraj in čas v zgodbi.
Slika 39: Telegram iz zgodbe The Adventure of the Copper Beeches.
Časopisni članki
Vse članke sem oblikovala v programu Adobe InDesign in kot podlago uporabila enako teksturo kot za pisma in telegrame. V časopisih so bili članki nanizani tesno skupaj v dolgih in ozkih stolpcih.
Članki iz zgodb so v večini le krajša besedila in obvestila, ki so se v časopisih natisnila med drugimi članki in niso bila posebej izpostavljena.
Najprej sem pisave, ki so mi bile na voljo, primerjala s tistimi v časopisih, in naredila izbor takih, ki so se najbolj približale časopisnim črkovnim vrstam poznega 19. stoletja. Te sem nato uporabljala za besedila člankov v zgodbah. Besedila sem postavila v ozek stolpec ali dva z obojestransko poravnavo.
Ker bi bili ti članki v časopisu manj izpostavljeni, so naslovi bolj enostavni. Člankom sem dodala tudi linijski okras med naslovom in besedilom. Nekateri imajo okras še na koncu besedila ali pa vertikalne linije, ki ločujejo stolpce besedila.
Slika 40: Obvestilo iz zgodbe The Adventure of the Noble Bachelor.
Slika 41: Članek iz zgodbe The Five Orange Pips.
Vozovnice in vozni red
Za oblikovanje vozovnice sem uporabila program Adobe Illustrator in za vozni red Adobe InDesign.
Oblikovala sem ju po zgledu voznih redov in vozovnic za vlak iz 19. stoletja. Vozovnica je v knjigi predstavljena kot ilustracija, vozni red pa je zložen interaktivni element, ki ga bralec lahko razpre.
Slika 42: Vozni red za vlak.
Slika 43: Vozovnica za vlak.
Fotografija in miniaturni portret
V pismu iz zgodbe A Scandal in Bohemia je vključena tudi fotografija Irene Adler. Fotografijo sem naslikala v programu Krita in jo oblikovala kot carte de visite. To so bile fotografije manjših dimenzij, ki so jih viktorijanci pogosto hranili v albumih ali pa so jih dali prijateljem in družini. Fotografijo sem naslikala po ženskem portretu iz leta 1887.
Slika 44: Sprednja in zadnja stran fotografije iz zgodbe A Scandal in Bohemia.
Miniaturni portret Hatty Doran v medaljonu se kot ilustracija pojavi v zgodbi The Adventure of the Noble Bachelor. Tudi ta portret sem naslikala v programu Krita, za medaljon pa sem uporabila Adobe Illustrator. Portret sem naslikala po podobi Hatty Doran v epizodi The Eligible Bachelor iz televizijske serije The Case-Book of Sherlock Holmes.
Slika 45: Miniaturni portret iz zgodbe The Adventure of the Noble Bachelor.
Stran iz dnevnika, račun in etui za kartice
Stran iz dnevnika je ilustracija v zgodbi The Five Orange Pips. List je modro obarvan z raztrganim robom, saj je bil izpuljen iz dnevnika. Oblikovala sem ga v Adobe InDesign. Uporabila sem enako teksturo kot za pisma in script pisavo.
Slika 46: Stran iz dnevnika.
V zgodbi The Adventure of the Noble Bachelor se v etuiju za kartice najde sporočilo, napisano na del računa iz hotela. Etui in račun s sporočilom sem oblikovala v Adobe Illustratorju in v knjigi sta vključena kot interaktivni element. Etui je izdelan kot žepek, v katerem je sporočilo pospravljeno.
Slika 47: Etui za kartice in račun s sporočilom.
Zaključek
V teoretičnem delu diplomske naloge sem se bolje seznanila z zgodovino, razvojem in oblikovanjem knjige ter zgodovino interaktivnih knjig. Poleg tega sem bolje spoznala tudi grafično oblikovanje v 19.
stoletju in okoliščine, ki so pripeljale do viktorijanskega sloga. Znanje, ki sem ga pridobila med raziskavo, sem uporabila pri oblikovanju knjige, še posebej pa mi je prišlo prav pri izboru črkovne vrste, izdelavi ilustracij in interaktivnih elementov. Pri oblikovanju knjige mi je pomagalo tudi boljše poznavanje konteksta in vsebine zgodb.
Cilj diplomskega dela je bil izdelati knjigo, ki bo z interaktivnimi elementi bralca bolj pritegnila in mu približala vsebino zgodbe na drugačen in bolj zanimiv način. Rezultat je torej fizična interaktivna knjiga, v kateri lahko uživajo tudi odrasli in ne le mlajši.
Literatura
A chronology of Sherlock Holmes by William S. Baring-Gould, Diogenes Club, dostopno na
<http://www.diogenes-club.com/hoybaringgould.htm> (24. 5. 2021).
AMBROSE, Gavin in Paul A. HARRIS, The fundamentals of graphic design, Lausanne 2009.
CHILDRESS, Diana, Johannes Gutenberg and the printing press, Minneapolis 2006.
HASLAM, Andrew, Book design, London 2006.
HELLER, Steven, Graphic style: from Victorian to post-modern, New York 1988.
Interaktivnost, Slovar slovenskega knjižnega jezika, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?View=1&Query=interaktivnost> (15. 5. 2021).
Leksikon Cankarjeve založbe (ur. Ksenija Dolinar), Ljubljana 1977.
LUPTON, Ellen, Indie publishing: how to design and produce your own book, New York 2008.
—, Thinking with type: a critical guide for designers, writers, editors and students, New York 20102.
MEGGS, Philip B. in Alston W. PURVIS, Meggs’ history of graphic design, Hoboken 20166.
Paper engineering: fold, pull, pop and turn (brošura razstave), Smithsonian Libraries, dostopno na
<https://library.si.edu/digital-library/exhibition/paper-engineering> (13. 6. 2021).
Sherlock Holmes, Arthur Conan Doyle: The official site of the sir Arthur Conan Doyle literary estate, dostopno na <https://www.arthurconandoyle.com/sherlockholmes.html> (24. 5. 2021).
SOLOMON, Martin, The art of typography: an introduction to Typo.icon.ography, New York 19942.
WILSON, Phillip K., Arthur Conan Doyle, Encyclopedia Britannica, dostopno na
<https://www.britannica.com/biography/Arthur-Conan-Doyle> (24. 5. 2021).