0 2 4 3
Število skavtinj in skavtov izraženo v odstotkih [%]
Pomembnost vloge
Pomembnost skavtov pri informiranju in vzgoji duševnega zdravja
PP SKVO Skupaj
4.2.5.1 Metode dela na področju skrbi za duševno zdravje
Voditeljice in voditelji, ki so v raziskavi sodelovali, na področju skrbi za duševno zdravje kot metodo dela najpogosteje uporabljajo pogovor z udeleženci – 159 (87 %). Zelo veliko jih uporablja delo v manjših skupinah – 151 (83 %) in osebno spremljanje – 141 (78 %). 126 (69
%) voditeljev in voditeljic uporablja tudi refleksijo in 121 (67 %) jih za obravnavo tem, povezanih z duševnim zdravjem, uporablja različne igre. Veliko – 108 (59 %) jih organizira debate na temo skrbi za duševno zdravje. 95 (52 %) med vsemi udeleženimi voditelji in voditeljicami v raziskavi uporablja metodo osebnega napredovanja; 91 (50 %) voditeljev in voditeljic pa obravnava teme, povezane z duševnim zdravjem, v obliki zgodb. 68 (37 %) jih pripravlja delavnice s področja skrbi za duševno zdravje; 65 (36 %) voditeljev in voditeljic pa meni, da je tudi služenje tisto, ki je uporabno na področju skrbi za duševno zdravje. 61 (34 %) voditeljev in voditeljic na področju skrbi za duševno zdravje uporablja delo ena na ena. 13 (7
%) voditeljev in voditeljic je do zdaj s svojimi skavti o temah, povezanih z duševnim zdravjem, govorilo v obliki predavanj.
Voditelji in voditeljice so dodali še, da so o teh temah govorili skozi:
- kateheze (4),
- pogovor med osebnim spremljanjem (2), - puščave (1),
- neformalna srečanja – sproščena druženja (1), - z gosti v obliki predavanj/pričevanj (1), - posredno preko izzivov in nalog (1).
Med vsemi sodelujočimi voditelji in voditeljicami je 15 (8 %) takšnih, ki tem, povezanih z duševnim zdravjem, na skavtskih srečanjih ne nagovarjajo in posledično za ta namen ne uporabljajo nobenih metod dela.
Popotnice in popotniki so kot metodo dela, ki jo na srečanjih na področju duševnega zdravja najpogosteje izvajajo, izbrali debate – 109 (79 %), kot drugo so izbrali pogovor z voditelji in soskavti – 108 (78 %), ki so ga voditelji uvrstili na prvo mesto. Veliko jih na srečanjih za delo na področju duševnega zdravja izvaja tudi različne igre – 102 (74%) in delo v manjših skupinah – 92 (67 %). 59 (43 %) popotnikov in popotnic je kot metodo, ki jo pogosto izvajajo na srečanjih v sklopu skrbi za duševno zdravje, izbralo služenje; 46 (33 %) pa osebno spremljanje.
45 (33 %) jih na tem področju pogosto izvaja tudi delavnice, 44 (32 %) pa to temo obravnava skozi različne zgodbe. 39 (28 %) med vsemi popotniki in popotnicami jih zaznava tudi metodo osebnega napredovanja; 38 (28 %) pa refleksije. 25 (18 %) jih je med metodami dela izbralo tudi predavanja. Le 8 (6 %) popotnikov in popotnic kot metodo dela na področju skrbi za duševno zdravje opaža delo ena na ena. Ena (0,7 %) oseba je izpostavila tudi obravnavanje tem duševnega zdravja v obliki individualnega razmisleka.
Med vsemi sodelujočimi popotniki in popotnicami jih je 32 (23 %) takšnih, ki tem, povezanih z duševnim zdravjem, še niso obravnavali na skavtih.
Če pogledamo vse sodelujoče v raziskavi skupaj, torej najpogosteje za obravnavo tem, povezanih z duševnim zdravjem, zagotovo uporabljajo pogovor s soskavti – 267 (83 %). 243 (76 %) jih za te teme uporablja delo v manjših skupinah; 223 (70 %) pa jih na tem področju izvaja različne igre. 217 (68 %) skavtinj in skavtov debatira o duševnem zdravju; 187 (58 %) pa jih uporablja osebno spremljanje. 164 (51 %) jih uporablja refleksije. 135 (42 %) skavtinj in skavtov teme, povezane z duševnim zdravjem, obravnava skozi zgodbe; 134 (42 %) jih uporablja metodo osebnega napredovanja in 124 (39 %) metodo služenja. 113 (35 %) sodelujočih v raziskavi jih izvaja delavnice. 69 (22 %) skavtinj in skavtov uporablja metodo dela ena na ena; 38 (12 %) skavtinj in skavtov pa je te teme že obravnavalo skozi predavanja.
4.2.5.2 Teme, povezane z duševnim zdravjem
Voditelji in voditeljice najpogosteje nagovarjajo teme, povezane s skrbjo za zdravje, na splošno – 139 (76 %). S svojimi skavti in skavtinjami veliko govorijo o samopodobi – 110 (60 %) in o reševanju stisk (stresa, tesnobe, depresije itd.) – 67 (37 %). Govorijo tudi o skrbi za duševno zdravje – 56 (31 %) in skrbi za umirjenost – 43 (24 %). Obravnavajo zgodbe/izkušnje posameznikov o težavah v duševnem zdravju – 44 (24 %) in zgodbe posameznikov o obvladovanju teh stisk – 37 (20 %). Zraven tega so vsak po en izpostavili tudi to, da govorijo o naslednjih stvareh:
- O tem, da si s svojimi odločitvami sam krojiš življenje – nisi obsojen na nekaj, na kar si navajen. Da lahko z njimi v svojem življenju narediš razliko. In da ljudje okoli tebe in svet ne morejo priti do tebe, če jim ti ne daješ tako velike teže.
- O božji ljubezni, ki lahko pozitivno vpliva na duševno zdravje posameznika.
- O tem sploh ne govorijo.
Tudi popotnice in popotniki so najpogosteje govorili o skrbi za zdravje na splošno – 107 (78
%) in o samopodobi – 59 (43 %). Govorili pa so tudi o skrbi za duševno zdravje – 35 (25 %) in o načinih reševanja stisk (stresa, tesnobe, depresije, itd.) – 34 (25 %). Obravnavali so tudi zgodbe oz. izkušnje posameznikov o težavah v duševnem zdravju – 27 (20 %) in zgodbe o obvladovanju teh stisk – 25 (18 %). Nekateri med njimi so govorili tudi o skrbi za umirjenost – 22 (16 %). Eden izmed sodelujočih v raziskavi izpostavi tudi, da so že gledali filme na temo nevarnosti socialnih omrežij in pasti, ki jih le ta prinašajo.
Tako kot najpogosteje govorijo o skrbi za zdravje na splošno, popotnice in popotniki tudi kot močno področje pri sebi zaznavajo predvsem skrb za zdravje na splošno – 120 (87 %), ob tem pa tudi skrb za umirjenost – 115 (83 %). Kot močno zaznavajo tudi področje skrbi za duševno zdravje – 101 (73 %). Med vsemi popotniki in popotnicami jih 96 (70 %) kot močno področje zaznava področje samopodobe. 72 (52 %) popotnikov in popotnic kot močno področje pri sebi prepoznava sposobnost reševanja stisk (stresa, tesnobe, depresije itd.). K drugemu popotnice in popotniki dodajajo:
- Znam poiskati pomoč, ko jo potrebujem.
- Znam si vzeti čas zase, da se odpočijem in odklopim.
4.2.5.3 Posredna/neposredna vključitev tem, povezanih z duševnim zdravjem na skavtih
Med voditelji in voditeljicami jih je 124 (68 %) takšnih, ki teme duševnega zdravja v srečanja vključujejo posredno in 58 (32 %) takšnih, ki jih vključujejo neposredno. Podobno je tudi med popotniki in popotnicami, ki na srečanjih teme, povezane z duševnim zdravjem, v večji meri obravnavajo posredno – 79 (57 %). 59 (43 %) je takšnih, ki teme, povezane z duševnim zdravjem, pogosteje obravnavajo neposredno.
Skupaj torej skavtinje in skavti teme, povezane z duševnim zdravjem, v večji meri obravnavajo posredno, torej skozi druge vsebine – 203 (63,5 %). 117 (36,5 %) skavtinj in skavtov je takšnih, ki te teme pogosteje obravnavajo neposredno.