Kompetence voditeljev in izobraževanje na temo duševnega zdravja

Na vprašanje, kako kompetentne se počutijo za delo s svojimi skavtinjami in skavti na področju duševnega zdravja, kjer 1 pomeni popolnoma nekompetentnega in 10 popolnoma kompetentnega, so voditeljice in voditelji odgovarjali sledeče:

Tabela 8: Občutek (ne)kompetentnosti voditeljev in voditeljic

Občutek kompetentnosti

Odgovori voditeljev in voditeljic

1 3 (2 %)

2 4 (2 %)

3 19 (10 %)

4 19 (10 %)

5 23 (13 %)

6 32 (18 %)

7 44 (24 %)

8 22 (12 %)

9 14 (8 %)

10 2 (1 %)

Iz tega ugotavljam, da se večina voditeljev in voditeljic čuti srednje do precej kompetentne, največ sodelujočih (121 – 66,5 %) je namreč izbralo številko 5, 6, 7 ali 8 na lestvici. Le redki med njimi – 16 (8,8 %) so izbrali številko 9 in 10, ki pomenijo, da se čutijo zelo oziroma popolnoma kompetentne. Kar 45 (24, 7 %) voditeljic in voditeljev je izbralo manj kot 5, kar pomeni, da se za delo na področju duševnega zdravja ne čutijo preveč kompetentne ali pa se čutijo popolnoma nekompetentne. Voditelji in voditeljice se torej čutijo različno kompetentne (SD = 2,0). Povprečno se za delo s svojimi skavti na področju duševnega zdravja čutijo srednje kompetentne (M = 5,9).

Grafa 14: Občutek (ne)kompetentnosti voditeljev in voditeljic

Kompetence, ki jih za delo na področju duševnega zdravja prepoznavajo pri sebi, so v veliki meri sposobnost poslušanja – 161 (89 %) in sposobnost empatije – 151 (83 %). Veliko jih pri sebi prepoznava tudi pristnost – 140 (77 %), sposobnost prepoznavanja problemov – 116 (64

%) in odgovornost – 97 (53 %). Kar precej voditeljev meni, da so kompetentni na področju komunikacijskih spretnosti – 88 (48 %) in sodelovanja – 86 (47 %). 69 (38 %) voditeljic in voditeljev meni, da je pri njih prisotna kompetenca reševanja problemov, 54 (30 %) pa je takšnih, ki pri sebi opažajo samostojnost.

Preverila sem tudi, koliko voditeljic in voditeljev se je v sklopu skavtov že udeležilo izobraževanja na temo duševnega zdravja. Med vsemi sodelujočimi voditelji in voditeljicami je 76 (42 %) takšnih, ki so se v sklopu skavtov že udeležili izobraževanja na temo duševnega zdravja. Nekoliko več kot polovica – 106 (58 %) se jih takšnega izobraževanja še ni udeležila.

Na tem mestu dodajam še analizo vprašanja za voditeljice in voditelje, ki je bilo, ali so se pripravljeni v sklopu skavtov dodatno izobraževati na področju duševnega zdravja: kar 143 (79

%) se jih je pripravljeno izobraževati in le 39 (21 %) jih tega ni pripravljeno storiti.

4.2.9 Potrebe skavtinj in skavtov na področju duševnega zdravja

Med potrebami na področju duševnega zdravja so skavtinje in skavti najpogosteje izbirali sledeče:

Tabela 9: Potrebe na področju duševnega zdravja

Potrebe na področju duševnega zdravja

Voditelji in voditeljice

Popotniki in popotnice

Dobri odnosi s

prijatelji/vrstniki

147 (81 %) 123 (89 %)

Dobri odnosi z družino 144 (79 %) 121 (87 %) Možnost odklopa/miru 144 (79 %) 93 (67 %) Zadostna količina spanca 141 (78 %) 96 (70 %) Prosti čas, preživet v naravi 137 (75 %) 102 (74 %) Možnost pogovora z

bližnjimi

129 (71 %) 88 (64 %)

Možnost druženja 120 (66 %) 110 (80 %) Izvajanje športnih aktivnosti 91 (50 %) 78 (57 %) Potreba po podpornem

okolju

80 (44 %) 57 (41 %)

Dobre knjige 58 (32 %) 37 (27 %)

Možnost izobraževanja 51 (28 %) 42 (30 %)

Med druge stvari voditelji in voditeljice dodajajo še potrebo po možnosti lastnega mnenja in svobode; potrebo po bolj gotovi prihodnosti; potrebo po veri in molitvi; potrebo po koristnosti in služenju v družbi.

V skupnem seštevku je torej kar 270 skavtinj in skavtov (84 %) izbralo, da imajo potrebo po dobrih odnosih s prijatelji in vrstniki in 265 (82 %), da imajo potrebo po dobrih odnosih z družino. 239 (75 %) jih potrebuje prosti čas, preživet v naravi; 237 (75 %) je takšnih, ki potrebujejo zadostno količino spanca in 237 (74 %) takšnih, ki potrebujejo možnost odklopa in miru. 230 skavtinj in skavtov (72 %) ima potrebo po možnosti druženja. 217 sodelujočih (68

%) potrebuje pogovor z bližnjimi; 169 (53 %) jih na področju duševnega zdravja potrebuje izvajanje športnih aktivnosti. 137 skavtinj in skavtov (43 %) je izbralo tudi potrebo po podpornem okolju. 95 (30 %) je takšnih, ki imajo potrebo po dobri knjigi in 93 (29 %) jih potrebuje možnost izobraževanja.

Na vprašanje, v kolikšni meri so njihove potrebe na področju duševnega zdravja zagotovljene, so skavtinje in skavti odgovarjali z izbiro števila na lestvici od 1 (sploh niso zagotovljene) do 10 (popolnoma so zagotovljene). Pri tem je 15 voditeljev in voditeljic (8 %) izbralo številko 10; 45 (25 %) jih je izbralo številko 9 in kar 52 (29 %) številko 8. Med vsemi voditelji in voditeljicami je torej kar 112 takšnih, ki so izbrali številko 8, 9 ali 10 – to pomeni, da so njihove

potrebe zelo dobro ali celo popolnoma zadovoljene. 41 (23 %) voditeljic in voditeljev je izbralo številko 7; 15 (8 %) pa številko 6. Številko 5 na lestvici zagotovljenih potreb so izbrale 4 (2 %) osebe; številko 4 pa je izbralo 6 (3 %) oseb. Po dve (1 %) osebi sta izbrali številko 3 in 2.

Med popotniki in popotnicami je na enaki lestvici 14 (10 %) oseb izbralo številko 10; 37 (27

%) oseb pa številko 9. Kar 40 (29 %) popotnikov in popotnic je izbralo številko 8, to pomeni, da so njihove potrebe na področju duševnega zdravja zelo dobro zagotovljene. 23 (17 %) med vsemi popotniki in popotnicami jih je na lestvici izbralo številko 7 in 10 (7 %) jih je izbralo številko 6. Po 5 (4 %) oseb je izbralo številko 4 in 5 in po dve (1 %) osebi sta izbrali 2 in 3.

Potrebe na področju duševnega zdravja voditeljev in voditeljic ter popotnikov in popotnic so zagotovljene v enaki meri, saj so njihovo zadovoljitev ocenili podobno, kot dobro (Nskvo = 182;

Mskvo = 7,70; SDskvo = 1,5; Npp = 138; Mpp = 7,74; SDpp = 6,7).

V skupnem seštevku je torej 29 (9 %) skavtinj in skavtov izbralo številko 10; 82 (26 %) jih je izbralo številko 9 in kar 92 (29 %) številko 8. Vse skupaj je torej 199 (62 %) skavtinj in skavtov izbralo številko 8 ali več, kar pomeni, da so njihove potrebe na področju duševnega zdravja zelo dobro zagotovljene. 64 (20 %) skavtinj in skavtov jih je izbralo številko 7 in 25 (8 %) številko 6. Med vsemi sodelujočimi v raziskavi je 9 (3 %) skavtinj in skavtov izbralo številko 5, kar pomeni, da so njihove potrebe na področju duševnega zdravja srednje zagotovljene. 11 (3 %) oseb je izbralo številko 4; po 4 (1 %) osebe so izbrale številko 3 in 2, kar pomeni, da njihove potrebe na področju duševnega zdravja niso najbolje zagotovljene. Številke 1 med vsemi sodelujočimi skavtinjami in skavti ni izbrala nobena oseba.

Graf 15: Zagotovljene potrebe na področju duševnega zdravja

Skavtinje in skavte sem povprašali tudi o tem, kako dobro lahko svoje potrebe na področju duševnega zdravja zadovoljijo pri skavtih, na to so na lestvici od 1 (nič) do 10 (popolnoma) odgovarjali sledeče:

Tabela 10: Zadovoljitev potreb na področju duševnega zdravja v okviru skavtskih dejavnosti

Zadovoljitev potreb na področju duševnega duševnega zdravja pri skavtih (N = 138; M = 8,2; SD = 1,5) kot voditelji in voditeljice (N = 182; M = 7,9; SD = 1,5).

Število skavtinj in skavtov,izraženo v odstotkih [%]

Stopnja zagotovljenih potreb Zagotovljene potrebe na področju duševnega zdravja

PP SKVO Skupaj

V skupnem seštevku je torej 47 (14,5 %) skavtinj in skavtov izbralo številko 10, kar pomeni, da lahko pri skavtih popolnoma zadovoljijo svoje potrebe na področju duševnega zdravja. 93 (29 %) skavtinj in skavtov je izbralo številko 9 in 82 (25,5 %) številko 8. Med vsemi sodelujočimi je 56 (18 %) skavtinj in skavtov izbralo številko 7 in 27 (8 %) številko 6. To pomeni, da je vse skupaj kar 305 skavtinj in skavtov (95 %) izbralo številko nad 5 – iz česar lahko povzamem, da vsi ti na skavtih lahko zadovoljijo svoje potrebe na področju duševnega zdravja. 4 osebe (1 %) so izbrale številko 5 na lestvici zadovoljitve potreb; 5 oseb (2 %) pa je izbralo številko 4. Med vsemi sodelujočimi je 6 skavtinj in skavtov (2 %) izbralo številko 3.

Številke 2 in 1 ni izbral nihče, kar pomeni, da med vsemi sodelujočimi v raziskavi ni nikogar, ki na skavtih ne bi čisto nič zadovoljil svojih potreb na področju duševnega zdravja.