5. OPAZOVANJE POUKA
5.3. Instrumenti za opazovanje
Za izvedbo kakovostnega opazovanja so ključnega pomena instrumenti opazovanja. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj tovrstnih instrumentov.
- Flandersova analiza razredne interakcije
V Flandersovi analizi se opazuje in beleži verbalna komunikacija v razredu, neverbalna komunikacija in vsebina pa se zanemarita. Instrument sestavlja pet sklopov: učiteljevo odzivanje, učiteljeva pobuda, učenčevo odzivanje, učenčeva pobuda ter tišina in zmeda (Tomić, 2002).
Hopkins (2008) meni, da ima ta instrument dve prednosti: enostavno se ga je naučiti uporabljati, kategorije pa zajemajo številne pojave, ki so v razredu pomembni. Na drugi strani pa se izpusti veliko neverbalnega komuniciranja, prav tako so nekatere kategorije preširoke (npr. vprašanja).
Primer:
REAGIRANJE
1. Sprejema učenčeva čustva: sprejema pozitivne in negativne čustvene reakcije, ne da bi učenca zastrašil.
Predvideva čustvene reakcije ali pa se spominja prejšnjih.
UČITELJEV GOVOR
2. Hvali ali spodbuja učenčevo aktivnost ali vedenje. Šali se, da bi zmanjšal napetost, vendar ne na račun drugih.
Prikimava, daje pripombe, kot npr.: "No?" "Dalje!"
3. Sprejema ali uporabi učenčevo idejo, jo razvije, razjasni ali naprej zgradi. Če pa vnese vanjo povečini svojo idejo, je to kategorija 5.
4. Postavlja vprašanja v zvezi z vsebino ali postopki z namenom, da dobi odgovor.
INICIATIVA
5. Razlaga: podaja dejstva ali svoja mnenja o snovi ali postopkih: izraža lastne ideje. Postavlja retorična vprašanja.
6. Daje navodila, zapovedi: učenec jim mora slediti, jih izpolniti.
7. Kritizira ali se sklicuje na svojo avtoriteto: vse z namenom, da izboljša učenčevo neprimerno vedenje;
opominja, graja, ozmerja; utemeljuje, zakaj dela to, kar ravnokar dela; sklicuje se na lastno osebo.
UČENČEV REAGIRANJE
8. Reaktivne izjave učencev; odgovori na učiteljeva vprašanja. Učitelj daje pobudo za učenčevo izjavo, oblikuje in omejuje celotno situacijo. Učenec je omejen v izražanju idej, domislic.
GOVOR INICIATIVA
9. Samostojne izjave učencev; izražajo nove ideje, predstave, stališča – spontano ali kot odziv na učiteljevo pobudo. Pomembneje je, da imajo možnost prostega razvijanja miselnega zaporedja, da presegajo vnaprej dano strukturo.
10. Molk in zmeda: odmori, krajša obdobja tišine ali zmede, ko opazovalec ne more razumeti komunikacije.
Tabela 6: Flandersova analiza razredne interakcije Vir: Tomič, 2002, str. 108
- Sistem kategorij besedne interakcije – VICS po Amidonu in Hunterju
Gre za izpeljavo Flandersove analize razredne interakcije. Pri tem sistemu opazovalec vsake tri sekunde z znakom zapiše, katere kategorije se pojavljajo v razredu (Tomić, 2002).
Primer:
UČITELJEVA INICIATIVA
Učitelj:
1. razlaga, izraža svoje ideje, stališča, 2. daje navodila za delo učencev,
3. postavlja ozka vprašanja – odgovor je predvidljiv,
4. postavlja široka nerešena vprašanja – odgovora ne moremo natančno predvideti.
UČITELJEVO REAGIRANJE
Učitelj:
5. sprejema:
a) misli (omeni, povzame, razloži, pohvali ... misli enega ali več učencev),
b) vedenje (npr. pohvali način dela, sodelovanje, učenčev izdelek), c) čustva (sprejme, komentira ali vsaj odslika čustva učencev, npr.
"razumljivo, da ste razburjeni").
6. odklanja:
a) misli, ideje učencev (kritika, ignoriranje), b) vedenje učencev (kritika, graja),
c) čustva učencev (npr. "to še ni razlog za slabo voljo").
REAGIRANJE UČENCEV
7. Učenec odgovarja učitelju:
a) predvidljivi odgovori,
b) nepredvidljivi (širši, izvirni) odgovori, 8. Učenec odgovori součencu.
UČENČEVA INICIATIVA
9. Učenec začne pogovor z učiteljem (ga nekaj vpraša, predlaga, da idejo, izrazi mnenje).
10. Učenec začne pogovor s součencem.
11. a) tišina (npr. razmišljanje o odgovoru),
b) zmeda (ki preprečuje nadaljnjo učno aktivnost ali njeno nadaljnje sistematično spremljanje).
Tabela 7: Sistem kategorij besedne interakcije - VICS po Amidonu in Hunterju Vir: Tomić, 2002, str. 109
Primer zapisovanja v matriko:
Vir: Tomić, 2002
Tabela 8: Primer zapisovanja v matriko
Če se v učiteljevem govoru večkrat pojavljajo višje kategorije (6., 7.), to po Flandersu kaže na večjo indirektivnost ter na demokratičen odnos do učencev. Nižje stopnje kategorij so značilne za direktivnost (razlaga, navodila) oz. za avtoritarni odnos do učencev (Tomić, 2002)
- Kontrolne liste
Kontrolne liste so sestavljene iz postavk, ki označujejo točno določena in preprosto prepoznavna vedenja. Opazovalec po vnaprej določenih časovnih presledkih na formularju označi, ko opazi neko ravnanje v razredu. Način beleženja postavk je odvisen od namena opazovanja. Vedenje se lahko označi le prvič, ko se pojavi, ali vsakič, ko ga opazovalec opazi. Tudi čas, kdaj se je vedenje pojavilo, ni vedno pomemben. Opazovalec lahko označi samo, ali se vedenje pojavi ali ne, in temu prilagodi formular. Prav tako se pri opazovanju več učencev postavi manj postavk kot pri opazovanju manjšega števila učencev. Formular se prilagodi tudi v primeru, da učenci niso ves čas na svojem mestu, ampak se gibajo. Takrat je opazovanje z več postavkami težje. Ni nujno, da formular vsebuje postavke. Opazovalec jih lahko sam zapiše, ko se določeno vedenje pojavi (Sagadin, 1998).
Primer sheme kontrolne liste:
Postavke: min 1 2 3 4 …
Tabela 9:Primer sheme kontrolne liste Vir: Sagadin, 1998, str. 349
Primer: Obrazec splošnih vtisov in spoznanj učnega nastopa kolega 1. učni proces je bil izveden skladno z učno pripravo.
(se ne strinjam) 1 2 3 4 5 (popolnoma se strinjam) 2. Učni cilji so bili doseženi.
(se ne strinjam) 1 2 3 4 5 (popolnoma se strinjam) 3. Učitelj je bil pozoren na potrebe učencev in jim pri tem ustrezno pomagal.
(se ne strinjam) 1 2 3 4 5 (popolnoma se strinjam) 4. Učenci so bili aktivno vpleteni v učni proces.
(se ne strinjam) 1 2 3 4 5 (popolnoma se strinjam)
5. Učitelj je pri svojem delu ustrezno kombiniral različne metode in oblike dela.
(se ne strinjam) 1 2 3 4 5 (popolnoma se strinjam)
6. Redno in pravilno je uporabljal različne učne pripomočke in avdiovizualna sredstva.
(se ne strinjam) 1 2 3 4 5 (popolnoma se strinjam)
7. Spodbujal je učenčevo izražanje, ustvarjalno mišljenje in kritično razmišljanje.
(se ne strinjam) 1 2 3 4 5 (popolnoma se strinjam) 8. Izredno dobro razvita področja kolega so naslednja:
Osebnostna:
Pedagoško-psihološka:
Strokovna:
Organizacijska:
Drugo:
9. Področja, kjer ima kolega še veliko težav, so naslednja:
10. Priporočal bi mu/ji naslednje:
11. Splošna ocena nastopa:
Obrazložitev:
12. Specifična priporočila (literatura, drugo gradivo ipd.), ki bi pripomogla k izboljšanju kolegovega poučevanja:
13. Spoznanja, ki jih bom vnesel v svoje delo:
14. Kritične točke, ki zahtevajo holističen pristop pri spreminjanju svojega načina dela in prepričanj, so:
Tabela 10: Primer obrazca splošnih vtisov in spoznanj učnega nastopa kolega Vir: Kukanja, 2007, str. 186
Pomembno se je zavedati, da izbran instrument ni nujno uporaben za vsako opazovanje, saj so jih večinoma oblikovali raziskovalci za opazovanje razreda in ne ustrezajo učitelju raziskovalcu v konkretnem razredu (Hopkins, 2008). Kategorije je treba prilagoditi predvsem ciljem opazovanja.
- Akciogram
Gre za grafični prikaz komunikacije. Na listih označimo sedežni red učencev in učitelja.
Vsakih 5–15 minut na nov list s puščicami označimo komunikacijo. Analiziramo lahko število vprašanj in odgovorov, smer pogovora in kdo večinoma sodeluje v komunikaciji (Tomić, 2002).
Tudi opazovalec mora spremljati lastno zmožnost objektivnega opazovanja pouka. Good in Brophy (2000) menita, da je najboljši način ta, da pouk opazujeta dva učitelja hkrati in primerjata svoje zaznave.