avtor književnega
dela
naslov književnega
dela vrsta PP sporočilo poslušalcem
1. Svetlana potrebami so v marsičem tudi zelo uspešne. strmeti v ljudi ali se norčevati iz njih.
3. Franci Rogač Nosku se
zgodi čudež gluhota in naglušnost
Osebe s posebnimi potrebami ne ozdravijo, zato skupaj poiščemo način, kako ne smemo jeziti nanje, ampak moramo poiskati način, kako pomagati. potrebami težko razumemo, vendar skupaj lahko
3.4.4.2.2. Priprava in izvedba delavnic
Delavnice smo pripravili v skladu z načeli komunikacijskega modela obravnave književnih del, zato je bila aktualizacija prebranega pomembno vodilo ob pripravi in
37 izvedbi delavnic. Za vsako delavnico smo izbrali eno književno delo. Nato smo na podlagi obravnavane zgodbe oblikovali različne dejavnosti, katerih namen je bil otrokom približati obravnavano temo in preveriti ter poglobiti njihovo razumevanje sporočila književnega dela, kot priporoča Knaflič (2003). Sporočilo posamezne zgodbe smo tudi aktualizirali s primeri iz konkretnega življenja udeležencev v raziskavi ter s konkretnimi prikazi življenja OPP, za kar smo uporabili videoposnetke in slikovno gradivo, ki je dostopno na spletu. Dejavnosti in pogovor ob branju smo dodali, ker smo želeli zbujati predvsem empatične in ne zgolj simpatične odzive udeležencev raziskave na OPP, za kar je, kot opozarja Armstrong (2015), pomembno, da učenci razumejo prebrano in s pogovorom ozavestijo implicitna sporočila književnih del.
Delavnice smo oblikovali na podlagi priporočil Clunies-Rossa in O’Meare (1989), ki sta za boljše vključevanje OPP v okolje izpostavila tri ključne cilje: razvijanje ozaveščenosti o OPP, razbijanje predsodkov o OPP in aktivno učenje za razvoj sposobnosti empatije. Med izvedbo delavnic smo sledili tem ciljem, upoštevali pa smo tudi naslednja načela:
Osredotočili smo se na priporočilo Godeau in sodelavcev (2010), da je lahko ob pogovoru o PP nekaterim posameznikom neprijetno. Zato smo želeli vsako delavnico zaključiti pozitivno, na kar smo bili pozorni tudi pri izbiri književnih del.
Kjer je bilo to mogoče, smo izbirali književna dela s pozitivnim, a realnim koncem zgodbe.
Izvajalci nismo želeli nastopiti kot absolutna avtoriteta, temveč smo želeli pripravljeno sporočilo besedila zasledovati z vodenim pogovorom, kot priporoča tudi Zveza specialnih pedagogov ZDA (National association of special education teachers, b.d.).
Mogran in Swaim (2001) opozarjata, da ima lahko golo informiranje zgolj minimalne ali pa celo negativne učinke na odnos vrstnikov do OPP, zato smo želeli naši razlagi dodati dodano vrednost. Pri tem smo se, prav tako po priporočilu Morgan in Swaima (2001) želeli osredotočiti na podobnosti med udeleženci raziskave in OPP, ne pa na razlike med njimi.
Čeprav različni avtorji (npr. Ule, 2009) poudarjajo, da je najbolj učinkovit način spreminjanja napačnih prepričanj “hipoteza stika”, torej da posamezniki spoznajo člane skupin, do katerih imajo negativna prepričanja, v naši raziskavi to, žal, ni bilo mogoče. Zato smo se odločili OPP udeležencem raziskave približati tako, da jim poleg likov s PP v književnem delu predstavimo tudi konkretne primere OPP z različnimi videoposnetki in slikovnim gradivom, ki je dostopno na spletu.
Po priporočilu avtorjev Beelmann in Heinemann (2014), ki sta ob analizi 122 intervencijskih programov ugotovila, da so najbolj uspešni programi tisti, ki se osredotočajo na treninge socialnih veščin, ki spodbujajo empatijo, smo v delavnico vključili dejavnosti za razvijanje empatije. Pri tem smo upoštevali strategije za spodbujanje inkluzivnega vedenja avtorice Cotton (2001).
Preventivni intervencijski program je v obliki tedenskih delavnic izvajala specialna in rehabilitacijska pedagoginja. V razredu sta bili med izvajanjem prisotni tudi razredničarki obeh razredov. Vsaka delavnica je po priporočilih Jamnik (2003) vključevala:
pripravo na branje ali uvodno motivacijo,
premor pred poslušanjem in premor neposredno po branju,
branje izbranega književnega dela (s prikazovanjem slikanic v književnem delu),
38
pogovor o prebranem in analizo besedila ter
dejavnost, povezano s sporočilom književnega dela, ki je bila namenjena poglabljanju doživetij.
Delavnice so bile izvedene v dveh skupinah (v drugem in tretjem razredu). Izvajali smo jih v marcu, aprilu in maju 2019, v času razredne ure sodelujočih oddelkov, in so trajale 45 minut.
3.4.4.2.3. Merjenje odziva udeležencev
Ob izvajanju delavnic smo odziv učencev beležili s pomočjo vnaprej pripravljene čekliste (dodano kot priloga 2). Učence smo opazovali v skupini in ocenjevali, koliko učencev v skupini je izrazilo opazovano vedenje (vsi, večina, polovica, manjšina ali nihče). Na podlagi zbranih podatkov smo lahko ugotovili, kako se učenci odzivajo na like s PP v otroški in mladinski književnosti.
3.4.4.3. Merjenje stališč po izvedenem intervencijskem programu Po koncu izvajanja preventivnega intervencijskega programa so učenci, ki so bili vključeni v raziskavo, ponovno rešili prirejeno lestvico CATCH po enakem postopku, kot pred izvajanjem programa. Lestvico CATCH so učenci v obeh skupinah rešili v maju 2019, 12 tednov po uvodnem reševanju lestvice.
Učenci so lestvico reševali 20 minut v času razredne ure pouka. Reševanje lestvice je po enakem postopku vodila specialna in rehabilitacijska pedagoginja. Na podlagi zbranih podatkov smo lahko ugotovili, ali se je pokazala statistično pomembna razlika med prvim in drugim reševanjem lestvice.
3.4.5. Postopek obdelave podatkov
Odgovore učencev smo točkovali z 2 točkama za odgovor “STRINJAM SE”, 1 točko za odgovor “NE MOREM SE ODLOČITI” in 0 točk za odgovor “NE STRINJAM SE”.
Negativne trditve smo v programu SPSS rekodirali in odgovore udeleženih v raziskavi točkovali. Tako smo pri vsaki postavki najbolj ugoden odgovor, ki prikazuje inkluzivno vedenje ali pozitiven odnos udeleženca do OPP točkovali z 2 točkama, neodločeni odgovor z 1 točko in odgovor, ki nakazuje negativen odnos udeleženca raziskave do OPP z 0 točkami. Nato smo točke sešteli in dobili končni rezultat reševanja za vsakega učenca. Učenci so lahko prejeli največ 72 točk in najmanj 0 točk.
Ker smo merski instrumentarij prilagodili, smo ponovno ocenili njegovo zanesljivost s pomočjo cronbach koeficienta alfa. Veljavnost instrumentarija smo preverili ob posvetovanju z dvema poznavalcema tematike, profesorjema Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Pripravili smo matriko podatkov, ki smo jih pridobili ob prvem in drugem reševanju lestvice CATCH. Izračunali smo povprečne vrednosti in standardne odklone rezultatov testa. S pomočjo t-testa za odvisne vzorce smo preverili statistično pomembnost razlik med rezultati prvega in drugega izpolnjevanja vprašalnikov.
Čekliste odzivanja na like s PP v književnih delih in besede, s katerimi so udeleženci opisali opazovane like, smo obdelali kvalitativno. Primerjali smo odzive učencev drugega in tretjega razreda ter odzive na like s PP, ki nastopajo v različnih književnih
39 delih. Odzive učencev smo primerjali z ugotovitvami podobnih raziskav, ki smo jih analizirali ob študiju strokovne literature.
3.5. Rezultati in interpretacija
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati raziskave glede na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Najprej bomo predstavili rezultate, nato bomo dodali interpretacijo le-teh, pri čemer bomo dobljene rezultate razložili in povezali s strokovnimi spoznanji o raziskovani tematiki.
3.5.1. Prvo raziskovalno vprašanje
Kakšna stališča imajo učenci, zajeti v naši raziskavi, do oseb s PP?
3.5.1.1. Hipoteza 1
Učenci, zajeti v naši raziskavi, imajo do OPP v najmanj enem segmentu lestvice CATCH odklonilen odnos.
3.5.1.1.1. Rezultati
V spodnji tabeli so predstavljeni rezultati prvega reševanja lestvice CATCH.