4 REGIONALNI ZELENI SISTEM LJUBLJANSKE URBANE REGIJE
4.4 VREDNOTENJE SPREMEMB IN IDENTIFIKACIJA KLJUČNIH SESTAVIN
4.4.4 Izbrana območja konfliktnih interesov
4.4.4 Izbrana območja konfliktnih interesov
V tem poglavju so nekatera območja konfliktnih interesov v regiji predstavljena bolj detajlno.
Območja so bila izbrana glede na intenziteto ali obseg konfliktnih območij na sliki 40. Izbor sem poskušala razmeroma enakomerno porazdeliti po celotni regiji, vendar prevladujejo območja severnega dela regije, ker so tam območja konfliktnih interesov številnejša.
Namen podrobnejše obdelave izbranih konfliktnih območij je:
natančna opredelitev teh območij oz. prikaz konkretne širitve poselitve na območja prepoznanih potencialov za ohranjanje RZS,
preverjanje ustreznosti uporabljenih meril pri pripravi predloga RZS na podrobnejšem merilu,
demonstracija možne uporabe rezultatov diplomskega dela pri načrtovanju razvoja in zagotavljanju ustreznega obsega in kakovosti zelenih površin na konkretnejših ravneh.
Območje Stanežiče - Tacen na koncu poglavja je podrobneje obdelano na konkretnejši ravni kot omenjena demonstracija možne uporabe rezultatov diplomskega dela oz. kot primer nadaljnje obdelave območij konfliktnih interesov. Najprej je podana kratka analiza obstoječega stanja, nato so prikazana najprivlačnejša območja za širitev poselitve. Sledi koncept RZS oz. predlagana raba odprtega prostora in nazadnje še prikaz predvidenega stanja ob ustreznem ukrepanju na obravnavanem območju.
Območje Stanežič sem izbrala, ker je le-to planirano za poselitev že od leta 1960 dalje, ko je bila z Generalnim urbanističnim planom začrtana smer mestnih razvojnih krakov. V preteklih letih so se velikost območja in njegove zmogljivosti spreminjale. V Zasnovi prostorskega … (2001) ima območje Stanežič značaj lokalnega središča.
Razvojno območje Stanežič predstavlja eno večjih razvojnih območij mesta Ljubljane, kamor se bo usmerjala stanovanjska gradnja s spremljajočimi dejavnostmi. Zaradi bližine gorenjske avtoceste, ljubljanske obvoznice in železniške proge predstavlja to območje potencial za razvoj poslovno-obrtne dejavnosti. Zato se poleg stanovanjskega naselja v Stanežičah pričakuje tudi razvoj zaposlitvenih območij. To so lahko poslovni prostori raznih dejavnosti, dejavnosti oskrbe in storitev, vezanih na dobro prometno dostopnost in druge oblike zaposlitve.
Z naraščanjem števila prebivalcev na obravnavanem območju bodo potrebe po obsegu in vsebinsko raznolikem odprtem prostoru in zelenih površinah ravno tako naraščale. Naloga RZS je zagotoviti zadosten obseg odprtega prostora in zelenih površin, ki bo omogočal pestro ponudbo tako urejenih mestnih zelenih površin, rekreacijskih površin in ostalih naravnih območij za preživljanje prostega časa.
Prostorski razvoj poselitve na izbranem območju bo vplival na spremembe v odprtem prostoru in zelenih površinah. Z analizo in vrednotenjem odprtega prostora ter vključitvijo le tega v načrtovanje RZS je mogoče usmeriti poselitev na manj občutljiva območja z vidika ohranjanja RZS in zagotoviti zadostno količino odprtega prostora in zelenih površin bodočih poselitvenih območij.
Območje od Kamnika proti Domžalam
Območje se nahaja v severnem delu regije in je 15 km oddaljeno od Ljubljane, medtem ko je njegov skrajni severni del oddaljen okrog 23 km. Območje obsega mesti Kamnik in Domžale ter naselja Mekinje, Nevje, Vrhpolje pri Kamniku, Šutna, Sp. in Zg. Petrovo, Bakovnik, Duplica, Šmarca, Nožice, Homec, Radomlje, Zgornje, Srednje, Spodnje Jarše, Škrjančevo, Preserje, Količevo, Rodica, Zaboršt in Dob. Območje je v Krajevnem leksikonu Slovenije (1995) opredeljeno kot domžalsko-kamniška obcestne suburbana aglomeracija.
Ugodna geografska lega, dobre prometne povezave in bližina Ljubljane in Kamnika so imele in imajo močan vpliv na krepitev industrijsko-obrtnih dejavnosti na območju Kamnika in Domžal in s tem na povečevanje storitvene dejavnosti, širjenje industrijsko-obrtnih con, s tem povezano povečevanje prebivalstva in širitev poselitve.
Odprti prostor obravnavanega območja predstavljajo predvsem njive, sadovnjaki, travniki in gozd.
Predvidena nova poselitvena območja, ki hkrati predstavljajo tudi velik potencial za ohranjanje in razvoj RZS LUR – konfliktna območja so: obrobje naselja Mekinje, mesta Kamnik, območje pri Šutni, večje območje od Zgornjega Perovega, omejeno z železniško progo na vzhodni strani in naseljem Bakovnik na zahodni strani, do Šmarce in naprej ob vzhodnem robu naselja Nožice, manjše območje ob perutninski farmi na Duplici, obrobje naselja Homec, območje ob Kamniški Bistrici med Zgornje Jarše – Škrjančevo in Srednje, Spodnje Jarše – Količevo, manjša območja na zahodni strani naselij Zgornje, Srednje, Spodnje Jarše in Rodica, območje vzhodno od Domžal proti naselju Zaboršt.
Legenda:
konfliktno manj konfliktno območje območje Merilo:
0 1 2 3km
Slika 57: Grafični prikaz območja od Kamnika proti Domžalam (kartografska podlaga: Temeljna …, 1994)
Območje ob črnuški obvoznici
Območje ob črnuški obvoznici je del mesta Ljubljane in se nahaja na njenem severnem robu ob hitri cesti proti Trzinu. Na tem območju se nahajajo večja stanovanjska območja, kakor tudi večja območja storitvenih dejavnosti ob železniški progi in obeh straneh hitre ceste Ljubljana–Trzin.
Območje ima kar nekaj kmetijskih površin, ki mejijo na poselitvena območja in gozd.
Konfliktna območja so predvsem v okolici naselja Brod, južno od naselja Nadgorica, od hitre ceste Ljubljana–Trzin proti Ježici.
Legenda:
konfliktno manj konfliktno
območje območje
Merilo:
0 1 km
Slika 58: Grafični prikaz območja ob črnuški obvoznici (kartografska podlaga: Temeljna …, 1994)
Območje ob južni obvoznici Ljubljane
Območje ob južni obvoznici Ljubljane se nahaja na Viču, južnem delu mesta Ljubljana. Na tem predelu prevladujejo večja večstanovanjska poselitvena območja, kakor tudi poselitvena območja nižje gostote, območja storitvenih dejavnosti in poslovno-industrijskih dejavnosti. Nad obvoznico ob reki do poselitve prevladujejo njivske in travniške površine, območje pod obvoznico predstavlja skrajni zgornji rob Ljubljanskega barja z večjimi gozdnimi, travniškimi in njivskimi površinami.
Konfliktna območja mejijo na obvoznico na južni, spodnji strani in pozidana območja na severni strani. Del konfliktnih območij se nahaja pod obvoznico proti Spodnjemu logu.
Legenda:
konfliktno manj konfliktno
območje območje
Merilo:
0 1 km
Slika 59: Grafični prikaz območja ob južni obvoznici Ljubljane (kartografska podlaga: Temeljna …, 1994)
Okolica Vrhnike
Tudi na območju Vrhnike je zaznati pritisk na nepozidana zemljišča. Na območju med avtocesto Ljubljana–Koper in poselitvijo so njivske in travniške površine, tudi na predelu med regionalno cesto Logatec–Ljubljana in lokalno cesto Vrhnika–Horjul je območje z njivskimi in travniškimi površinami, na skrajnem severu pa meji na barjanske travnike. Del nepozidanega prostora med Staro Vrhniko, Kačjo vasjo in Vrhniko je gozd, ostalo pa so njivske in travniške površine.
Konfliktna območja so predvsem na severnem predelu mesta Vrhnike in robovih naselja Breg.
Legenda:
konfliktno manj konfliktno
območje območje
Merilo:
0 1 km
Slika 60: Grafični prikaz območja ob Vrhniki (kartografska podlaga: Temeljna …, 1994)
Okolica Medvod, Goričan in Spodnje Senice
Bližina večjih mest Ljubljane, Kranja, Škofje Loke, prisotnost industrijsko-obrtne cone in ostalih storitvenih dejavnosti vplivajo na širjenje poselitvenih območij Medvod, Goričan in Spodnje Senice. Obravnavano območje južno od naselij Rakovnik, Goričane, Vaše in Preska ter severovzhodno od Medvod meji na gozd, ostali odprti prostor in zelene površine predstavljajo njive in travniki.
Konfliktna območja se nahajajo med naselji Spodnja Senica, Goričane in Rakovnik, na južnem robu naselij Rakovnik, Goričane, med naselji Vaše in Preska, vzhodno od naselja Medvode proti naselju Verje.
Legenda:
konfliktno manj konfliktno
območje območje
Merilo:
0 1 km
Slika 61: Grafični prikaz okolice Medvod, Goričan in Spodnje Senice (kartografska podlaga: Temeljna …, 1994)
Območje Stanežiče - Tacen
Naselji Tacen in Gunclje se držita mesta Ljubljana in se nahajata na njenem zahodnem robu ob glavni regionalni cesti Ljubljana–Kranj in ob hitri cesti Ljubljana–Kranj. V naseljih Tacen, Brod, Vižmarje, Gunclje prevladuje stanovanjska gradnje nižje gostote, medtem ko v nekaterih predelih naselij Vižmarje in Brod ter predelu Ljubljana - Šentvid prevladuje stanovanjska gradnje višje gostote. S povečevanjem števila prebivalstva se povečuje tudi ponudba storitvenih dejavnosti, ki prav tako zavzemajo del obravnavanega območja. Med železniško progo in regionalno cesto Ljubljana–Kranj je območje namenjeno industrijsko-obrtni dejavnosti. Jugozahodni predel območja in območje severno od naselja Tacen predstavlja gozd, vmesni odprti prostor in zelene površine predstavljajo njive, vrtički in travniki.
Konfliktna območja so ob severnem robu naselja Brod do reke Save, južno od naselja Tacen do reke Save in od Guncelj proti vasi Dvor in naselju Stanežiče.
Legenda:
konfliktno manj konfliktno
območje območje
Merilo:
0 1 km
Slika 62: Grafični prikaz območja Stanežiče - Tacen (kartografska podlaga: Temeljna …, 1994)
Obstoječe stanje na območju Stanežiče - Tacen
Južni in severni rob predstavljajo z gozdom porasla pobočja Polhograjskih dolomitov in Šmarne gore. Osrednji prostor poleg poselitve predstavljajo obsežna kmetijska zemljišča z vmesnimi vegetacijskimi koridorji. Pomembno vlogo obravnavanega območja ima reka Sava in njen obvodni prostor.
Slika 63: Prikaz obstoječega stanja na območju Stanežiče - Tacen (Ortofoto … , 2005)
Po scenarijih privlačna območja širjenja poselitve
Na obravnavanem območju je veliko odprtega prostora, ki je za širitev poselitve privlačen z vidika bližine obstoječe poselitve in komunalnih priključkov, bližine Ljubljane, dobrih prometnih povezav in večjih naravnih površin.
Legenda:
Širitev poselitvenih območij
Slika 64: Prostorski prikaz območij, privlačnih za širitev poselitve po scenarijih (obdelava ortofoto … , 2005)
Koncept RZS – predlagana raba
Koncept predvideva ohranjanje večjih, kakovostnih kmetijskih površin in vmesnih zelenih koridorjev, ki povezujejo z gozdom porasla pobočja severnega in južnega roba obravnavanega območja. Na področju širitve poselitve pa spodbuja širjenje v bližini obstoječih poselitvenih območij, tako da se hkrati ohranjajo potenciali za razvoj RZS.
Legenda:
Primestne zelene površine Vrtički
Kmetijske površine Širitev poselitvenih območij
Kmetijske površine s posebnimi pogoji
Slika 65: Koncept RZS na območju Stanežiče - Tacen (obdelava ortofoto … , 2005)
Predvideno stanje ob ustreznem ukrepanju na območju od Stanežiče - Tacen
Območje ob reki Savi se ohranja nespremenjeno in je v večji meri namenjeno rekreacijski rabi in s tem zagotavlja tudi delovanje ekološke, členitvene, naravovarstvene funkcije. Večji del obstoječih kmetijskih zemljišč se ohranja zaradi njihove kakovosti, ohranjanja kulturne krajine in varstva območij naravnih procesov pred spremembo namembnosti. Z gozdom porasla pobočja ostajajo nespremenjena zaradi rekreacijsko turističnega pomena, ohranjanja narave in krajinskih značilnosti.
Slika 66: Predvideno stanje ob ustreznem ukrepanju na območju Stanežiče - Tacen (obdelava ortofoto … , 2005)