Slovenija ima veliko kakovostnega in zelo dobro ohranjenega odprtega prostora z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, krajinske raznovrstnosti in skladnosti med naravnimi in kulturnimi prostorskimi prvinami. Za nadaljnji ustrezni razvoj in ohranjanje odprtega prostora v Sloveniji je potrebno vključiti odprti prostor med glavna planersko načrtovalska področja na vseh ravneh prostorskega planiranja in načrtovanja.
Planiranje in načrtovanje rabe odprtega prostora je na lokalni ravni že nekaj časa prisotno v obliki zelenega sistema, vendar so vanj zajeta po večini le mestna in obmestna območja. Odprti prostor je na državni ravni vključen v planerski postopek v primerih, ko gre za območja z izjemnim kulturnim, simbolnim pomenom in naravnimi kakovostmi državnega pomena. Obravnava tudi območja, pomembna za obrambne dejavnosti, območja s prostorskimi omejitvami zaradi naravnih ali drugih nesreč. Podaja usmeritve ustreznega ravnanja na vseh naštetih območjih in rabe naravnih virov. Vmesna, regionalna raven prostorskega planiranja je trenutno v Sloveniji razvijajoče se področje. Potreba po regionalnem prostorskem planiranju in regionalni delitvi Slovenije se je z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo še povečala. Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja ter vrstah njenih strokovnih podlag med območja obdelovanja na regionalni ravni umešča le območja, za katera se država in občine dogovorijo, da jih bodo načrtovale skupaj. To pa je za ustrezno ohranjanje in razvoj odprtega prostora absolutno premalo.
Obdelovano območje diplomskega dela je Ljubljanska urbana regija (LUR), ki spada med hitreje razvijajoče se regije v Sloveniji. Posledica tega je naraščanje števila prebivalstva in tako vedno večja potreba po novih stanovanjih in širitvi poselitvenih območij. Širitev poselitvenih območij mora upoštevati kakovosti odprtega prostora z vidika ohranjanja in razvoja regionalnega zelenega sistema (RZS), saj se le tako lahko zagotovi ustrezno kakovostno življenjsko okolje. Med področja medobčinskega povezovanja na regionalni ravni, opredeljena v Regionalnem prostorskem programu (RRP) LUR, je nujno poleg poselitve, mobilnosti in oblikovanja industrijsko-poslovnih con vključiti tudi odprti prostor, saj se le tako lahko izogne nenadzorovani širitvi poselitve na prepoznana kakovostna območja, pomembna za razvoj in ohranjanje RZS.
Glede na naravne danosti prostora, trenutne razmere in družbene dejavnike je mogočih več alternativ nadaljnjega prostorskega razvoja LUR. Vpliv vsake od alternativ na odprti prostor regije je drugačen. Z načrtovanjem RZS, ki obsega ves odprti prostor in zelene površine regije, upoštevanjem smernic trajnostnega razvoja in alternativ prostorskega razvoja je možno zagotoviti ustrezno ohranjanje odprtega prostora in zelenih površin v regiji na ključnih predelih, pomembnih za RZS. Z načrtovanjem RZS se lahko v večji meri izognemo neželenim negativnim vplivom in omilimo nekatere vplive nadaljnjega prostorskega razvoja v največji možni meri.
Namen raziskave je prikaz vključitve odprtega prostora v planersko načrtovalski postopek na regionalni ravni z načrtovanjem RZS in simulacija prostorskega razvoja v LUR. Tu je zaradi glavnega mesta države in na splošno visokega razvojnega potenciala pričakovati večje prostorske spremembe. To lahko ob nepravilnem, neustreznem in prepočasnem ukrepanju ali prepuščanju naključnemu odvijanju dogodkov privede do trajne izgube naravnih kakovosti odprtega prostora.
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Regionalno planiranje je trenutno v Sloveniji še razvijajoče se področje. Tudi pomen in vloga RZS še nista določena.
Obravnavani prostor v mojem diplomskem delu je Ljubljanska urbana regija (LUR), ki se kot ena hitreje razvijajočih se regij v Sloveniji srečuje s številnimi problemi tudi na področju krajine. Ena izmed konkurenčnih prednosti, opredeljenih v RRP LUR, v evropskem merilu je zelo dobro ohranjena ekološka mreža, ki bi jo bilo koristno učinkovito izrabiti. LUR bi lahko z ohranjanjem in vzpostavljanjem RZS, z ustreznim razvojem poselitve in infrastrukture zagotovila kakovostno življenjsko okolje.
V RRP LUR so kot poglavitna področja povezovanja med občinami na ravni regije, ob upoštevanju izhodišča oblikovanja somestja, opredeljena naslednja področja: poselitev, mobilnost in oblikovanje industrijsko-poslovnih con. Ob tem pa ne pripisujejo večjega pomena vzporedni komponenti razvoja, zelenemu sistemu, ki bi ga kot prej omenjeno prednost bilo potrebno uvrstiti med poglavitna področja povezovanja, saj bodo ravno tu prostorske spremembe največje. Tu se pojavlja glavni konflikt med dvema vrstama rab v prostoru, med razvojnimi dejavnostmi, ki potrebujejo prostor za svojo širitev, in zahtevami varstva naravnih virov, naravne in kulturne krajine, ki na nek način otežujejo širitev poselitve, infrastrukture, industrijsko-poslovnih con itd.
Kot je navedeno v RRP LUR, rast prebivalstva v LUR narašča in s tem tudi potreba po večanju območij, namenjenih poselitvi, kar lahko ob neustreznem načrtovanju vodi v nenadzorovano širitev poselitve in nadaljevanje stihijske pozidave. Hkrati se pojavlja tudi problem v obliki kapitala, ki ima pri usmerjanju prostorskega razvoja vedno večjo vlogo. Posledica teh procesov je, da ob neustreznem varstvu oz. neustrezni ali nedoločeni rabi odprtega prostora lahko sedaj še zelo dobro ohranjen zeleni sistem postane razvrednoten.
1.2 OPREDELITEV CILJEV IN REZULTATOV
CiljiCilj diplomskega dela je poiskati potenciale prostora za razvoj in ohranjanje RZS, predstaviti vpliv možnih alternativ nadaljnjega prostorskega razvoja na odprti prostor in zelene površine, prikazati postopek ohranjanja odprtega prostora v regiji z načrtovanjem RZS in opredeliti območja konfliktnih interesov, ki so prepoznana kot območja mogoče širitve poselitve in hkrati kot območja, pomembna za ohranjanje RZS.
Rezultati
Rezultat diplomskega dela je predlog RZS LUR, v okviru katerega so opredeljene površine RZS, namen in obseg ohranjanja in varovanja odprtega prostora kakor tudi prostorski ukrepi in varstvene oblike, ki ga bodo ohranjale in varovale pred neželenimi posegi.
Uporaba rezultatov diplomskega dela lahko služi konkretni načrtovalski dejavnosti LUR pri pripravi regionalne zasnove prostorskega razvoja LUR kot tudi pri pripravi novih prostorskih planov občin obravnavanega območja. Diplomsko delo je obenem tudi metodološki prispevek k obravnavanju odprtega prostora na regionalni ravni. Rezultat je podan v grafični in tekstualni obliki.
1.3 METODE IN POTEK DELA
Z načrtovanjem RZS LUR želimo zagotoviti ohranjanje najkakovostnejšega odprtega prostora in zelenih površin celotne LUR in zagotavljanje delovanja njegovih funkcij v največji možni meri. Z ustreznim RZS LUR je mogoče učinkovito ohranjanje prepoznanih krajinskih značilnosti regije in njene identitete.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem delu je podan pregled osnovnih pojmov, vezanih na RZS. Opredelitvi RZS sledi pregled njegovih funkcij. V nadaljevanju je obrazložen pomen RZS. Temu sledita pregled in primerjava kategorizacij različnih planskih ravni.
Praktični del vsebuje predstavitev stanja v LUR, vrednotenje odprtega prostora za razvoj RZS v LUR, scenarije prostorskega razvoja poselitvenih območij v LUR in vrednotenje sprememb in identifikacijo ključnih sestavin RZS LUR.
Predstavitev stanja obsega opredelitev obravnavanega območja – LUR in kratek oris regionalnega prostorskega planiranja v Sloveniji. Temu sledi povzetek vsebine RRP LUR, pomembne za diplomsko delo. V inventarizacijo in analizo prostora LUR je vključen pregled:
naravnih lastnosti prostora LUR: relief in geologija, hidrologija, klimatologija, raba odprtega prostora in zelenih površin v LUR: kmetijstvo in gozdarstvo, naravno okolje in njegove prepoznane ekološke vrednosti,
stanje okolja,
inventarizacija obstoječih zelenih površin in odprtega prostora LUR.
Inventarizaciji prostora LUR sledi analiza družbeno-socialnih razmer v LUR. Inventarizacija je bila izvedena s pomočjo literature in prostorskih podatkov.
Sledi vrednotenje odprtega prostora LUR z iskanjem prostorskih potencialov za razvoj RZS glede na njegove funkcije. Rezultat identifikacije ključnih sestavin RZS in povezovanja le-teh v kategorije RZS je predlog RZS.
Na podlagi trendov širitve poselitvenih območij, opravljenega intervjuja s prof. Mušičem in študije različnih možnosti razvoja v ljubljanski regiji iz sedemdesetih let so oblikovani možni scenariji prostorskega razvoja poselitvenih območij v LUR.
Opredelitev območij konfliktnih interesov je rezultat združitve območij z najvišjimi potenciali za ohranjanje in razvoj RZS v LUR in območij največje verjetnosti nadaljnjega prostorskega razvoja poselitve v LUR. Vrednotenje sprememb in identifikacija ključnih sestavin RZS LUR pa je izvedena le za izbrana območja konfliktnih interesov in bolj natančno le za območje Stanežiče - Tacen. Nadgradnja vrednotenja izbranega območja Stanežiče - Tacen pa so predlagane rabe, varstveni režimi in rešitve za območja konfliktnih interesov.
Slika 1: Potek diplomskega dela
raba odprtega prostora in zelenih površin v LUR naravno okolje in njegove prepoznane ekološke vrednosti stanje okolja
inventarizacija obstoječih zelenih površin in odprtega prostora v LUR
Analiza družbeno-socialnih razmer LUR demografska analiza
turizem struktura kmetij
Vrednotenje prostorskih potencialov za razvoj RZS glede na njegove funkcije
Predlog RZS
Vrednotenje vplivov razvojnih scenarijev na sestavine RZS – opredelitev območij konfliktnih interesov
Predlagane rabe, varstveni režimi in rešitve za območja konfliktnih interesov
SKLEP
Scenariji razvoja v prostoru LUR trendi širitve poselitvenih območij
razmere na področju širitve poselitvenih območij v LUR različice prostorskega razvoja poselitvenih območij v LUR
REZULTAT