5.2 ANALIZA REGISTRA DREVESNIH NARAVNIH VREDNOT
5.2.2 Drevesne naravne vrednote
5.2.2.3 Kriteriji vrednotenja dreves
5.2.2.3.2 Izjemna višina
Druga merljiva in s tem objektivno ugotovljiva dimenzija drevesa je njegova višina. Višina dreves je značilnost drevesne vrste, zato je, enako kot pri debelini, višine drevesnih vrednot potrebno obravnavati ločeno po drevesnih vrstah.
Meritev višine drevesa je časovno zahtevnejša v primerjavi z meritvijo debeline. Mogoče pa je drevesno višino oceniti, vendar je ocenjeni podatek lahko le groba orientacija. Iz opisov drevesnih naravnih vrednot je mogoče razbrati, da vse navedene drevesne višine niso izmerjene, za del drevesnih naravnih vrednot so navedene ocene višin. Za najvišja drevesa, ki so določena za naravne vrednote, ocenjevanje višin ni primerna metoda pridobivanja
podatkov, obvezno je merjenje. Če pa je višina posameznega drevesa samo ocenjena, bi bilo potrebno to v opisu dosledno navesti.
Podobno kot za druge numerično izražene lastnosti dreves tudi za višino velja, da se s časom spreminja. Kot smo že ugotovili, so podatki o drevesih v registru naravnih vrednot zbrani v obdobju 26 let.
V registru naravnih vrednot je podatek o višini (meritev ali ocena) naveden za tretjino izmed 3184 dreves, natančneje za 1063 dreves. Razumljivo je, da je za drevesa pogostejših drevesnih vrst tudi več znanih višin. Največ podatkov o višinah dreves je za naravne vrednote drevesnih vrst iz rodu lip (523; 33 %), za tise (123; 66 %), bukve (47; 28 %), dobe (42; 30 %), navadne smreke (37; 46 %), prave kostanje (31; 34 %), bodike, (24; 23 %), navadne jelke (22;
63 %) in divje kostanje (21; 17 %). V registru drevesnih naravnih vrednot so drevesa osmih samoniklih drevesnih vrst, za katere nimamo nobenega podatka o višini. To so: navadni brin, oplutnik, črna jelša, navadni koprivovec, jablana, glog, nagnoj, ostrolistni javor. Enako velja za deset tujerodnih vrst: rumeni bor, pinija, metasekvoja, močvirski taksodij, vrbovolistni hrast, japonska sofora, visoki pajesen, srebrni javor, pavlonija, ameriški cigarar.
Višina drevesa je v splošnem v pozitivni korelaciji z njegovo debelino, vendar na njuno povezanost vpliva veliko dejavnikov. Zelo pomembno je neposredno okolje, v katerem posamezno drevo raste, zlasti razpoložljivost svetlobe. Na prostem, samostojno rastoča drevesa razvijejo krošnje predvsem v širino, zato večinoma ne dosegajo izjemnih višin.
V gozdu rastoča drevesa se za svetlobo borijo z okoliškimi konkurenti, zato je njihova rast v višino bistveno bolj izrazita. Izjema so nekatere sencovzdržne in nizkorastoče vrste, npr. tisa.
Na sliki 23 je prikazana razpršenost drevesnih naravnih vrednot v grafu, kjer abscisa predstavlja debelino drevesa, ordinata pa njegovo višino. Ker so v registru drevesnih naravnih vrednot tako na prostem rastoča drevesa, drevesa v naseljih ter drevesa v gozdovih, je razpršenost velika in slike ne pokažejo nikakršne odvisnosti med višino in debelino drevesnih naravnih vrednot posamezne vrste. Za prikaz smo izbrali nekaj primerov pogostejših vrst iglavcev in listavcev v registru naravnih vrednot, razmerja pa so podobna tudi pri drugih vrstah.
Sgermova smreka na Pohorju je absolutno najvišje drevo v Sloveniji. Leta 1993 so ji namerili višino 62 m (Brus, 2004). Z obsegom 340 cm sodi med srednje debele smreke v registru naravnih vrednot. Brus (1995) navaja, da je ta smreka med najvišjimi drevesi v Evropi. Kljub temu je Sgermova smreka naravna vrednota lokalnega pomena, kar je po našem mnenju neustrezno.
0 200 400 600 800 1000 1200
Obseg (cm) Višina (m)
Slika 23: Porazdelitev drevesnih naravnih vrednot glede na debelino in višino za izbrane drevesne vrste
Cebejeva smreka, ki raste v gozdu na Smolniku v bližini Ruš, po višini ne zaostaja mnogo.
Visoka je 58 m in precej debelejša od Sgermove, saj njen obseg znaša 451 m. Tudi na tretjem in četrtem mestu po višini sta smreki, ki presegata višino 50 m.
Na petem mestu je najvišja jelka, 49 m visoka Rajhenavska jelka, imenovana tudi Kraljica Roga. Čeprav gre najverjetneje za eno drevo, sta v registru navedeni dve jelki, vsaka pod svojo številko in svojim imenom, a z istimi dimenzijami. Obseg te jelke znaša 466 cm. Brus (2004) navaja višino Rajhenavske jelke 50 m. Vidervol (1999) navaja jelko v Puhanovi dragi pri Črmošnjicah z višino 53,5 m, kar je za jelke v Sloveniji prepričljivo največja višina, ter še eno zelo visoko jelko, s 50 m višine, pri Velikem Studencu.
Preglednica 9: Absolutno najvišja drevesa v registru drevesnih naravnih vrednot
Id_st Ime NV Višina (m) Obseg (cm) Vrsta drevesa
11 3817 Pričnikova smreka 45 390 smreka
12 68 Hincejeva sekvoja 44 744 mamutovec
13 6590 Kozjekovi smreki 45 361 smreka
30 6332 Činžat - stebrasta smreka 40 177 smreka
31 Deberške bukve 40 380 bukev
32 7370 Gosnikova smreka 40 305 smreka
33 7018 Kogl - smreka 40 306 smreka
Op.: sive številke so ocenjene višine
Na desetem mestu v preglednici najvišjih dreves v Sloveniji (preglednica 9) je ena izmed platan v Medlogu. Ker je višina ocenjena in ne izmerjena, je mogoče večje ali manjše odstopanje. Hincejeva sekvoja v Orešju pri Ptuju, ki je v resnici mamutovec Sequoiadendron giganteum (drevesna vrsta v registru je napačna), je visoka 44 m. Kljub temu, da raste v parku, dosega za naše razmere izjemne višine. Glede na drevesno vrsto je to razumljivo, saj v svojem naravnem arealu mamutovci lahko zrastejo do 100 m v višino (Brus, 2004), posamezna drevesa celo več.
Najvišja bukev v registru naravnih vrednot je ena izmed Deberških bukev, ki rastejo v gozdu v bližini domačije Deberšek pri Velenju. Visoka je 42 m, v bližini pa raste še ena, 40 m visoka bukev. Prav toliko sega v višino bukev na Anskem vrhu pri Celju.
V preglednici 9 so prikazana vsa drevesa, ki so določena za naravne vrednote in merijo 40 m ali več v višino. 33 jih je, med njimi je največ smrek (22). Šest je jelk, tri bukve ter po en mamutovec in platana. Le tri izmed njih so naravne vrednote državnega pomena. V splošnem lahko ugotovimo, da izmed samoniklih vrst v Sloveniji najvišje zrastejo smreke, sledijo jelke in bukve. Te drevesne vrste lahko presežejo 40 m višine. Samonikle vrste, katerih drevesa so presegle višino 35 m, so beli topol, graden in dob ter lipa in lipovec.
Pri vrednotenju drevesnih naravnih vrednot glede na višino drevesa je potrebno torej upoštevati drevesno vrsto, saj je sicer primerjava dreves po višini nekorektna. Iz literature je znan samo predlog Mastnaka (2003), ki navaja mejne vrednosti višin nekaterih drevesnih vrst.
Za jelke, bukve in druge listavce predlaga, da bi drevesa, višja od 42,5 m sodila med naravne vrednote državnega pomena, za smreke in macesne pa bi v to kategorijo uvrstili drevesa, visoka 50 m in več. Mejnih vrednosti za uvrstitev dreves med naravne vrednote lokalnega pomena zgolj po kriteriju izjemne višine, ne navaja.
V preglednici 10 so za drevesne vrste prikazane največje višine, ki so zabeležene v registru naravnih vrednot. Za primerjavo smo pripisali višine, ki jih za vsako drevesno vrsto navajajo v literaturi (Brus, 2004).
Preglednica 10: Največje višine dreves v registru naravnih vrednot in navedbe značilnih največjih višin v literaturi (Brus, 2004) po drevesnih vrstah
Drevesna vrsta Največja višina v
registru NV (m)
Graden Quercus petraea(Mattuschka) Liebl. 36,5 40
Puhasti hrast Quercus pubescens Willd. 23 20
Cer Quercus cerris L. 20 40
Črničevje Quercus ilex L. 17 20 in več
Pravi kostanj Castanea sativa Mill. 27 35
Navadni beli gaber Carpinus betulus L. 25 25 in več
Črni gaber Ostrya carpinifolia Scop. 19 20
Gorski brest Ulmus glabra Huds. 27,5 35
Vez Ulmus laevis Pallas 28 35
Oreh Juglans sp. 24 35
Češnja Prunus avium L. 17 20 in več
Divja češnja Prunus avium L. 30 20
Jerebika Sorbus aucuparia L. 22 20
Mokovec Sorbus aria (L.) Crantz 15 25
Brek Sorbus torminalis (L.) Crantz 16 30
Skorš Sorbus domestica L. 22 30
Hruška Pyrus sp. 18 20
Drobnica Pyrus pyraster (L.) Burgsd. 15 20
Gorski javor Acer pseudoplatanus L. 30 40
Maklen Acer campestre L. 23 20
Veliki jesen Fraxinus excelsior L. 31 45
Tujerodne drevesne vrste
Ginko Ginkgo biloba L. 28 30
Kavkaška jelka Abies nordmanniana (Stev.) Spach. 23 50
Duglazija Pseudotsuga sp. 36 100
Kanadska čuga Tsuga canadensis (L.) Carr. 25 30
Himalajska cedra Cedrus deodara (D. Don) G. Don 17 50
Zeleni bor Pinus strobus L. 32 30
Mamutovec Sequoiad. gigant. (Lindl.) Buchholz 44 100
Sekvoja Sequoia sempervir. (D. Don) Endl. 30 110
Vednozelena cipresa Cupressus sempervirens L. 15 30
Lawsonova pacipresa Chamaecyp. lawson. (A. Murr.) Parl. 31 60 se nadaljuje
nadaljevanje
Drevesna vrsta Največja višina v
registru NV (m)
Največja značilna višina vrste (m) Tujerodne drevesne vrste
Klek Thuja sp. 22 20
Tulipovec Liriodendron tulipifera L. 35 50
Platana Platanus sp. 45 40
Murva Morus sp. 15 18
Kavkaški krilati oreškar Pterocarya fraxinif. (Lam.) Spach. 9,5 20
Trnata gledičevka Gleditsia triacantos L. 24 40
Robinija Robinia pseudoacacia L. 22 30
Navadni divji kostanj Aesculus hippocastanum L. 28 30
Jagned Populus nigra L. 'Italica' 28 40
Vrba žalujka Salix babylonica L. 8 20
Črni oreh Juglans nigra L. 35 50
* Brus (2004) navaja višino Rajhenavske jelke 50 m.
** Najvišje drevo iz rodu lip meri 35 m, vrsta tega drevesa ni navedena, zato obe vrsti navajamo skupaj.
Senčene so višine naravnih vrednot tistih drevesnih vrst, ki dosegajo ali presegajo v literaturi navedene maksimalne višine.
Izmed samoniklih drevesnih vrst je pri devetih vrstah dosežena ali presežena največja višina.
Te drevesne vrste so (v oklepaju je navedeno število dreves, ki dosegajo ali presegajo navedene višine): navadna jelka (1), navadna smreka (1), tisa (2), bukev (3), puhasti hrast (1), beli gaber (1), divja češnja (1), jerebika (3), maklen (1), bodika (5). Izmed tujerodnih drevesnih vrst so največje v literaturi navedene višine dosežene ali presežene pri treh drevesnih vrstah, in sicer: zeleni bor (1), klek (3), platana (1).