∑ 𝑀𝑖𝐴 = 0: 𝑀𝐴,max,x−y− 𝐹𝑟∙ 16,10 = 0
𝑀𝐴,max,x−y= 𝐹𝑟∙ 16,10 = 276,07 = 4444,72 Nmm
(5.175)
Dimenzioniranje glavnih sestavnih delov čistilne naprave
5.9.2 Statični izračun obremenitev v x–z ravnini
Slika 5.18: Statični izračun v x–z ravnini
V tej ravnini nas zanima maksimalni moment okoli točke A:
∑ 𝑀𝑖𝐴 = 0: 𝑀𝐴,max,x−z− 𝐹𝑡∙ 16,10 = 0
𝑀𝐴,max,x−z= 𝐹𝑡∙ 16,10 = 358,87 = 5777,65 Nmm
(5.176)
Izračunamo še vztrajnostni moment prereza sornika okoli njegove y in z osi [20]:
𝐼𝑦 =𝜋 ∙ 𝑑4
64 =𝜋 ∙ 184
64 = 5152,997 ∙ 104 mm4 (5.177)
Višina zT, ki predstavlja višino nevtralne osi, v našem primeru znaša 9 mm. Sledi izračun skupnega momenta v obeh ravninah.
Dimenzioniranje glavnih sestavnih delov čistilne naprave
𝑀𝑚𝑎𝑥 =√𝑀𝐴,max,x−y2+ 𝑀𝐴,max,x−z2 =√4444,722+ 5777,652= 7289,50 Nmm (5.178)
Izračunamo še skupno upogibno napetost:
𝜎𝑚𝑎𝑥𝑈 =𝑀𝑚𝑎𝑥 𝐼𝑦 ∙ 𝑧𝑇 =
7289,50 ∙ 104
5152,997 ∙ 104∙ 9 = 12,73 MPa (5.179)
Sledi še izračun dopustne napetosti. Material sornika je S235, upoštevati je treba vrednost za upogibno trajno dinamično trdnost pri izmeničnih obremenitvenih ciklih. Varnostni faktor v ima vrednost 6. [21]
𝜎𝑢,dop =𝜎𝐷𝑓𝑅=−1
𝑣 =100
6 = 16,667 MPa (5.180)
Opravimo še kontrolo upogibnih napetosti.
𝜎𝑢,dop ≥𝜎𝑚𝑎𝑥𝑈
16,667 𝑀𝑃𝑎 ≥ 12,73 MPa
(5.181)
Napetost je v mejah dopustnih vrednosti.
5.9.3 Vrednotenje kritičnega prereza
Na sorniku imamo kritični prerez, ki je prikazan na sliki 5.19.
Slika 5.19: Kritični prerez na sorniku
Dimenzioniranje glavnih sestavnih delov čistilne naprave
Izračun razmerja med višino stopnice t in med radijem prehoda ρ:
𝜌 𝑡 =
0,5
1,8= 0,2777 (5.184)
Izračun razmerja med manjšim ds in večjim Ds premerom sornika:
𝑑
Izračun koeficienta občutljivosti materiala na zareze ηk:
𝜂𝑘 = 1
Izračun koeficienta oblike zareze na upogibno obremenitev βkf:
𝛽𝑘𝑓= 1 + 𝜂𝑘∙ (𝛼𝑘𝑓− 1) = 1 + 0,3334 ∙ (3,1 − 1) = 1,7014 (5.188)
Izračun upogibne napetosti σfmax na kritičnem mestu:
𝜎𝑓,max = 𝛽𝑘𝑓∙32 ∙ 𝑀𝑓∙ 103
𝜋 ∙ 𝑑3 = 1,7014 ∙32 ∙ 7289,50
𝜋 ∙ 14,403 = 42,30 MPa (5.189)
Primerjalna napetost σp je enaka upogibni napetosti σfmax, saj v sorniku ni prisotnih torzijskih obremenitev.
𝜎𝑝= 42,30 MPa (5.190)
Dimenzioniranje glavnih sestavnih delov čistilne naprave
Izračunamo dopustno napetost za kritično mesto, dinamična varnost sD bo znašala sD = 2 koeficienta velikosti prereza b1 in hrapavosti površin b2 odčitamo iz tabel [16], na tem kritičnem mestu je maksimalna višina neravnin Rmax = 3 μm:
𝜎𝑑𝑜𝑝=𝜎𝐷𝑓𝑅=−1∙ 𝑏1∙ 𝑏2
𝑆𝐷 =180 ∙ 0,97 ∙ 0,96
2 = 83,80 MPa (5.191)
Opravimo še kontrolo dopustnih napetosti:
𝜎𝑑𝑜𝑝 ≥𝜎𝑝
83,80 𝑀𝑃𝑎 ≥ 42,30 MPa
(5.192)
Obremenitve v sorniku so v mejah dopustnih vrednosti.
5.10 Izračun zmogljivosti čistilnega stroja
Tu bomo izračunali še zmogljivost čistilnega stroja. Na čistilnem mehanizmu sta dve mreži, ki imata določeno prepustnost za pretok zrn. Med obratovanjem vemo, da sta obe mreži prekriti s tankim slojem zrn in primesi. Za izračun zmogljivosti čistilnega stroja bomo vzeli prepustnost spodnje mreže, saj ima manjšo prepustnost kot zgornja mreža.
Slika 5.20: Prikaz velikosti izvrtin na mreži
Dimenzioniranje glavnih sestavnih delov čistilne naprave
Najprej izračunamo površino ene izvrtine P1,izv:
𝑃1,izv = 𝜋 ∙ 𝑑𝑙2
4 + 𝑑𝑙∙ 20 = 69,63 mm2 (5.193)
Predpostavimo, da bo na dejanski površini mreže izrezanih 1560 izvrtin. Izračunamo celotno površino izvrtin.
𝑃1,cel = 𝑛𝑖𝑧𝑣∙ 𝑃𝑖𝑧𝑣 = 1560 ∙ 69,63 = 108630,52 mm2 (5.194)
Izračunamo še volumen sloja zrn, ki bo prehajal skozi mrežo, parameter debeline sloja zrn htr znaša 4 mm:
𝑉𝑡𝑟 =𝑃1,cel∙ℎ𝑡𝑟 = 108630,52 ∙ 4 = 434522,12 𝑚𝑚3= 0,434522 dm3 (5.195)
Ker poznamo parameter Vtrlahko izračunamo maso zrn, ki bodo v eni časovni enoti prehajala skozi izvrtine mreže pri najvišji delovni hitrosti elektromotorja nm,max = 852,635 vrt/min.
𝜗𝑡𝑟 = 285 g
dm3 (5.196)
Izračun mase, ki prehaja skozi mreže v časovni enoti:
𝑚𝑖𝑧𝑣= 𝜗𝑡𝑟∙ 𝑉𝑡𝑟 = 285 ∙0,434522 = 123,83 g = 0,1238 kg (5.197)
Predpostavimo, da v eni časovni enoti skozi mreže preide masa mluk zrn. Osnovna časovna enota je 1 sekunda. Sedaj lahko izračunamo še masni tok prehoda zrn skozi mreže.
𝑄̇= 𝑚𝑖𝑧𝑣 zračnim tokom. Ker imamo vmesni zalogovnik, lahko poljubno naravnamo pretok zrnja, poleg tega pa sta oba elektromotorja krmiljena prek frekvenčnega regulatorja, da lahko nastavimo tudi pretok zračnega toka. Imamo dva elektromotorja, oba imata moč Pm = 0,55 kW. Če predpostavimo, da je masni pretok zrnja na mrežah enak masnemu pretoku v spodnjem ločevalnem sistemu, potem lahko izračunamo hitrost zračnega toka vzr, ob tem, da vemo, kakšen je presek A, skozi katerega prehaja zračni tok.
𝑣𝑧𝑟 =𝑄̇
𝐴 =0,12382
0,03799 = 3,259 m
s (5.199)
Dimenzioniranje glavnih sestavnih delov čistilne naprave
Izračun kotne hitrosti na vetrnici:
𝑣𝑧𝑟= 𝜔𝑣∙ 𝑟𝑣
𝜔𝑣 =𝑣𝑧𝑟
𝑟𝑣 =3,259
0,075= 43,45 rad s
(5.200)
Izračun vrtilne frekvence na elektromotorju:
𝑛2,em = 𝜔𝑣
2 ∙ 𝜋=43,45
2 ∙ 𝜋 = 6,91𝑣𝑟𝑡
𝑠 = 414,94 vrt/min (5.201)
Izračunana vrednost vrtljajev na elektromotorju je le teoretična vrednost, ki temelji na vnaprej postavljenih predpostavkah.
6 Izdelava 3D-modela čistilnega stroja in predstavitev 3D-modela
Čistilni stroj, prikazan na sliki 6.1 smo narisali v programu Solidworks, ki se uporablja za 3D-modeliranje. Pri modeliranju smo morali biti pozorni na zunanje mere naprave, prav tako je bilo treba paziti, da je konstrukcija ustrezala vnaprej določenim zahtevam, ki smo jih postavili na začetku naloge. Pri modeliranju čistilnega stroja smo v večini uporabljali osnovne značilnosti programa Solidworks, saj je zasnova konstrukcije enostavna in omogoča hitro izdelavo [22].
Slika 6.1: 3D-model čistilnega stroja brez zaščitnih pokrovov
Izdelava 3D-modela čistilnega stroja in predstavitev 3D-modela
Čistilni mehanizem za grobo in fino ločevanje sestavljajo ohišje iz pločevine in pohištvenih cevi, dve mreži, ki imata različni stopnji prepustnosti, ter drča za izmet primesi. Ohišje je sestavljeno iz ukrivljene pločevine in standardnih pohištvenih cevi, ki povečujejo robustnost celotnega ohišja in zagotavljajo, da ne prihaja do deformacij oblike ohišja med obratovanjem čistilnega stroja. 6.2. Na vrhu so pritrjene še gume, ki preprečujejo izgubo zrnja med obratovanjem.
Slika 6.2: Čistilni mehanizem za fino in grobo ločevanje
Na zadnji strani ohišja je na steno privarjena prirobnica, ki omogoča priklop ohišja na ročični mehanizem z izsrednikom. Na stranskih stenah ohišja so privarjeni sorniki, ki omogočajo vgradnjo čistilnega mehanizma v ogrodje čistilnega stroja preko nastavljivih nihal, ki so prikazana na sliki 6.3.
Slika 6.3:Prikaz zadnje strani čistilnega mehanizma
Izdelava 3D-modela čistilnega stroja in predstavitev 3D-modela
Med sorniki in nihali so puše iz teflona, ki zmanjšujejo obrabo nihal in sornikov. Prednost pred bronastimi pušami imajo v tem, da jih ni treba mazati. Na sprednji strani je na ohišje vgrajena drča za izmet primesi, ki ostanejo na mrežah. Drča s svojo obliko deluje tudi kot ojačitev ohišja. Drča je na ohišje privijačena s štirimi M6 vijaki, ki imajo za lažjo razgradnjo krilate matice. Drča je zasnovana tako, da jo moramo pri vsakem čiščenju mrež odstraniti z ohišja, prikazana je na sliki 6.4.
Slika 6.4: Drča za izmet primesi
Mreži sta izdelani iz pločevine debeline 0,5 mm. Za tako debelino mrež smo se odločili na podlagi izbire pogona za čistilni mehanizem in manjših vztrajnostnih mas. Stopnji prepustnosti mrež se med seboj razlikujeta, saj se morajo zrnje in primesi primerno porazdeliti na obeh mrežah, saj tako stroj doseže večjo zmogljivost, zrnje pa se lažje loči od primesi, ker je zaradi tanjšega sloja zrn in primesi na mreži več prostora, po katerem se lahko zmes giblje. Mreži imata leseni okvir, natančneje, okvir je iz hrastovega lesa, saj ima boljše mehanske lastnosti v primerjavi z drugimi vrstami lesa in daljšo življenjsko dobo, kljub obrabi. Luknje na mrežah so podolgovate oblike, v grobem so enake oblike kot zrna mnogocvetne ljuljke, le da so večjih dimenzij. Luknje so vzporedne glede na dolžino mreže, saj med obratovanjem zaradi te postavitve lukenj zrnje lažje prehaja skozi njih. Nihala, na katera je ohišje mehanizma vgrajeno, omogočajo nastavitev nagibnega kota celotnega čistilnega mehanizma. Nagibni kot se nastavlja v območju od 2 do 5. S spremembo nagibnega kota, povečujemo translacijsko hitrost zmesi zrnja in primesi, po površini mrež.
Razlog omejitve nagibnega kota pri 5 je, da ne pride do izgube zrnja, saj pri prevelikem nagibnem kotu zrnje zapusti mrežo prehitro in preide na izmetno drčo.
Čistilni mehanizem med obratovanjem opravlja translatorno gibanje v eni smeri z delovnim in povratnim gibom. Dolžina enega delovnega giba je 80 mm. Ohišje je prek sornika na prirobnici pripeto na ojnico, le-ta pa je pripeta na izsrednik, ki je vgrajen na gred. Vrtilno gibanje se z gredi na izsrednik prenaša prek zveze gredi in pesta z moznikom. Ojnica za
Izdelava 3D-modela čistilnega stroja in predstavitev 3D-modela
pretvarjanje vrtilnega gibanja v translatorno ima dve M6 navojni izvrtini, ki omogočata vgradnjo mazalnih nastavkov. Za manjšo obrabo sta v ojnico poleg mazalnih nastavkov vgrajeni še dve bronasti puši, ki zagotavljata, da med sornikom in ojnico ne pride do prevelike obrabe, kot lahko vidimo na sliki 6.5.
Slika 6.5: Prikaz bronastih puš in podložk
Gred je na ohišje čistilnega stroja vgrajena prek dveh stojnih ležajnih enot proizvajalca SKF.
Gred je prek jermenskega prenosa gnana z elektromotorjem moči 2,2 kW. Elektromotor je nameščen na nastavljivo desko, ki omogoča prednapetje jermenov, kot je prikazano na sliki 6.6.
Slika 6.6:Prikaz mehanizma za prednapetje jermenov
Izdelava 3D-modela čistilnega stroja in predstavitev 3D-modela
Delovno območje elektromotorja pa uporabnik čistilnega stroja lahko krmili z frekvenčnim regulatorjem, ter s tem prilagaja delovno hitrost čistilnega mehanizma.
Zalogovnik na vrhu čistilnega stroja je namenjen shranjevanju zmesi zrnja in primesi. Na dnu zalogovnika je zaporna loputa, ki ji lahko kadarkoli s pomočjo ročice spreminjamo položaj. Pred obratovanjem je vedno zaprta, da ne pride do zamašitve mrež. Poleg tega je loputa enake širine kot zalogovnik, tako da zmes zrnja in primesi ob vstopu na mrežo čim prej doseže dejansko površino ločevalnih mrež. Zalogovnik je izdelan iz tanke pločevine, ki pa ima dodane ojačitve in zarobljene robove, da pri polnjenju ne pride do poškodb zalogovnika ali uporabnika čistilnega stroja. Prikazuje ga slika 6.7.
Slika 6.7:Zgornji zalogovnik
Vmesni zalogovnik deluje kot vmesni člen, ki povezuje čistilni mehanizem za grobo in fino ločevanje zrnja od primesi s sistemom ločevanja na zračni tok. Izdelan je iz tanke pločevine, ki ima obliko lijaka, na dnu pa je zaporna loputa, ki omogoča poljubno nastavitev pretoka zrn v naslednji ločevalni sistem. Prikazan je na sliki 6.8.
Izdelava 3D-modela čistilnega stroja in predstavitev 3D-modela
Slika 6.8: Vmesni zalogovnik in ločevalni sistem z zračnim tokom
Ločevalni sistem z zračnim tokom, prikazan na sliki 6.8, je sestavljen iz ohišja, ki se deli na več delov. Zgornji pokrov je zasnovan tako, da na eni strani omogoča vstop delno ločenemu zrnju, na drugi strani pa je v pokrovu narejena odprtina, ki predstavlja izmet prahu in najmanjših delcev primesi. Zračni tok ustvarjata dve vetrnici, vsako poganja samostojen elektromotor z močjo 0,55 kW. Oba elektromotorja imata skupno krmiljenje prek frekvenčnega regulatorja, kar nam omogoča poljubno nastavitev delovnega območja med obratovanjem. Elektromotorja imata prirobnico, s katero ju vgradimo v prvi spodnji del ohišja. Najprej na ohišje privijačimo elektromotorja, nato z druge strani na gredi vgradimo vetrnice, nazadnje pa del ohišja, kamor smo vgradili elektromotorja in vetrnici, vgradimo v glavni del spodnjega ohišja.
Vetrnici ustvarjata zračni tok, ki zrnje ob vstopu v ločevalni sistem loči po njegovi lastni masi. V spodnjem delu ločevalnega sistema so štirje predeli. Prvi predel je nameščen natanko nad odprtino vmesnega zalogovnika, tako da se ob vstopu v spodnji ločevalni sistem lahko od zrn ločijo ostanki prsti ali pa kamenje, saj jih zračni tok ne more prenesti v druge predele zaradi prevelike lastne mase.
Preostali trije predeli pa so namenjeni ločevanju zrnja z zračnim tokom. Ko zrnje pade skozi loputo v ločevalni sistem, ga zračni tok odnese. Od lastne mase zrnja pa je odvisno, kako daleč bo zračni tok zrnje zmožen odnesti. Lastna masa pa je odvisna od stopnje suhosti zrnja.
Tako se na dokaj enostaven način zrna ločijo še po kakovosti, saj pričakujemo, da bodo ob pravilno nastavljeni jakosti zračnega toka boljša zrna padla v predala dva in tri, saj imajo večjo lastno maso. Dejanski pretok čistilnega toka zraka je manjši zaradi uporov, ki nastanejo ob robovih lopute in povzročenega turbulentnega zračnega čistilnega toka.
Izdelava 3D-modela čistilnega stroja in predstavitev 3D-modela
Na koncu smo na 3D-model namestili še zaščitne pokrove, ki so prikazani na sliki 6.9.
Pokrovi preprečujejo dvigovanje prahu med obratovanjem stroja in zagotavljajo varnost uporabnika pri delu z napravo. S tem smo zadostili še zahtevam, ki jih narekuje standard CE o varnosti in zdravju uporabnika pri uporabi naprave.
Slika 6.9: 3D-model čistilnega stroja
7 Zaključek
Delo obravnava snovanje čistilnega stroja za ločevanje zrnja mnogocvetne ljuljke od drugih primesi, ki so v zrnju prisotne po žetvi. Osnovna naloga diplomskega dela je bila izdelava konstrukcije čistilnega stroja, ki bi zanesljivo in učinkovito ločeval zrnja od primesi. Eden izmed glavnih ciljev naloge je bil, da mora biti stopnja prečiščenosti zrnja dovolj visoka, da bo zrnje mogoče posejati z žitno sejalnico za nadaljnjo pridelavo. Naloga je nastala iz želje po domači pridelavi zrnja mnogocvetne ljuljke za potrebe domače živinoreje.
V začetku naloge smo opisali mnogocvetno ljuljko, njen pomen v kmetijstvu, za kaj jo sejemo, ter kje je najbolj uporabna. Razloženi so bili osnovni pojmi, ki jih je treba poznati, kadar govorimo o tej rastlini.
Nadaljevali smo z opisom in razlago sejalnic, s katerimi posejemo mnogocvetno ljuljko.
Razložiti je bilo treba, zakaj je stopnja čistoče zrnja pred setvijo tako zelo pomembna, saj lahko pri preveliki stopnji primesi pride do zamašitve sejalnega mehanizma na sejalnicah.
Opravili smo zgodovinski pregled razvoja strojev za žetev žita, opisali njihovo delovanje in osnovne lastnosti, poleg tega smo opravili še pregled strojev za žetev žit, ki se uporabljajo v današnjem času. Po končanem pregledu strojev za žetev smo naredili še zgodovinski pregled čistilnih in mlatilnih strojev za žito. Tu smo izvedeli največ uporabnih informacij o postopkih čiščenja različnih vrst žit. Najpomembnejše informacije iz tega dela naloge so bile, da smo videli, na osnovi kakšnih ročnih del so se postopoma razvijali različni delovni principi za opravljanje istih funkcij v teh čistilnih napravah.
Pred začetkom konstruiranja čistilnega stroja smo opravili pregled trga in kmalu prišli do ugotovitve, da je slovenski trg dokaj slab, glede ponudbe čistilnih strojev za žita. V tujini pa je ponudbe dovolj, ovire pa so visoke cene čistilnih naprav ter logistika pri nakupu take naprave v tujini.
Po končanem pregledu trga smo pristopili k postopku konstruiranja nove čistilne naprave.
Pri konstruiranju smo najprej morali zelo podrobno opisati problem, ki smo ga hoteli rešiti z izdelavo diplomske naloge. S podrobnim opisom problema smo tako lažje določili zahteve in specifikacije konstrukcije.
Zaključek
Z blokovnim diagramom smo izdelali tehnološki proces, ki ga bo opravljal naš čistilni stroj.
Nato smo s pomočjo izdelanega tehnološkega procesa izdelali še funkcijsko strukturo, ki je temeljila na osnovnem tehnološkem procesu. S pomočjo funkcijske strukture pa smo lahko relativno enostavno določili vse potrebne delovne principe za izdelavo morfološke matrike.
Morfološka matrika nam je omogočila izdelavo dveh konceptov možnih rešitev, ki smo jih opisali in vrednotili. Izdelali smo tudi sliko, ki nam je pomagala pri izbiri koncepta za nadaljnje snovanje.
Najprej smo dimenzionirali velikosti mrež in ohišja čistilnega mehanizma. Za izbrane vrednosti smo se odločili na podlagi ogleda drugih čistilnih naprav. Ker smo za pogon čistilnega mehanizma izbrali ročični mehanizem z izsrednikom, smo morali najprej določiti okvirno silo potega. Vrednotili smo jermenski prenos, saj smo za vrednotenje gredi potrebovali silo prednapetja v jermenih. Izračunali smo tudi medosno razdaljo jermenic ter zahtevane vgradne mere.
Nato smo na podlagi predpostavljenih obremenitev preliminarno določili premer gredi.
Sledilo je dimenzioniranje gredi, kjer smo izvedli statični preračun, izračunali smo napetosti na treh kritičnih točkah, ležajem smo izračunali dobo trajanja in jim izračunali statično nosilnost. Vrednotili smo upogibne deformacije na gredi.
S praktičnim preizkusom smo določili translatorno hitrost delovnega giba čistilnega mehanizma. Na podlagi tega podatka smo določili najvišje in najnižje delovno območje elektromotorja, ki bo prek jermenskega pogona poganjal gred z izsrednikom in čistilni mehanizem.
Vrednotili smo obremenitve v ojnici, ki prek izsrednika poganja čistilni mehanizem. Na upogibne obremenitve smo vrednotili tudi sornik, ki je privijačen v izsrednik. Zaradi visokih zareznih učinkov smo kontrolirali tudi kritično mesto na sorniku. Izračunali smo zmogljivost čistilnega mehanizma ter zmogljivost ločevalnega sistema z zračnim tokom. Vrednotili smo tudi delovno območje elektromotorjev na tem ločevalnem sistemu. Za konec smo podrobno opisali delovanje naprave in glavne informacije o vzdrževanju naprave.
Literatura
[1] Mnogocvetna ljuljka – Glas dežele, dostopno na:
http://www.glasdezele.si/articles/2011/mnogocvetna-ljuljka , [ogled 1.7.2021].
[2] Welsches Weidelgras (Lolium multiflorum), Wikimedia commons, dostopno na:
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Lolium_multiflorum_detail.jpeg, [ogled 10.7.2021].
[3] Mnogocvetna ljuljka - draga = Lolium multiflorum, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana 1988.
[4] R. Bernik: Tehnika v kmetijstvu: obdelava tal, setev, gnojenje. Predavanja za študente agronomije in zootehnike Biotehnična fakulteta, Ljubljana 2005.
[5] T. Bantan: Kmetijski stroji in orodje. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1950.
[6] Claas Mähdrescher: Tucano 450-320, dostopno na:
https://www.claas.de/produkte/maehdrescher/tucano450-320-2020, [ogled 5.7.2021]
[7] Claas APS Dreschsystem: Tucano 450-320, dostopno na:
https://www.claas.de/produkte/maehdrescher/tucano450-320-2020/gutfluss#cid2307340, [ogled 5.7.2021]
[8] Seed pre-cleaner 3039.11.00 Agriexpo online, dostopno na:
https://www.agriexpo.online/prod/seed-processing-holland-bv/product-177197-77333.html, [ogled 20.7.2021].
[9] Clipper M2B Seed Cleaner, Commodity traders international, dostopno na:
https://www.commoditytraders.biz/used-equipment/clipper-m2b-seed-cleaner/, [ogled 20.7.2021].
[10] ALISTAN grain cleaner, ALISTAN agro, dostopno na: https://alistan-agro.com/en/separators/grain-cleaner-als-3/, [ogled 20.7.2021].
[11] Univerzalni čistilec žita Mlinostroj D. D. dostopno na:
https://www.mlinostroj.si/si/sita/univerzalni-cistilec-zita.html [ogled 7.7.2021].
[12] J. Hlebanja: Metodika konstruiranja. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 2003.
[13] B. Kraut, Krautov strojniški priročnik – 15. slovenska izdaja. Ljubljana: Littera picta 2011.
Literatura
[14] Z. Ren, S. Glodež, Strojni elementi: uvod v gonila, torna, jermenska in verižna gonila. Fakulteta za strojništvo, Maribor 2007.
[15] Beam calculator, Beamguru, dostopno na: https://beamguru.com/online/beam-calculator/, [ogled 5.8.2021
[16] I. Okorn, J. Klemenc, Strojni elementi 2: Predloga za vaje. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 2015.
[17] Elektromotorji – prodajni program, ROSI Teh d.o.o – Vse za kmetijsko in
industrijsko hidravliko, dostopno na https://www.rositeh.si/2,2kw-elektro-motor-ms-112m-6_955vrt-3faz-nogice-b3. [ogled 15.7.2021].
[18] I. Prebil, S. Zupan, Tehnična dokumentacija. Ljubljana: STRI SVETOVANJE, 2011 [19] SKF bearings and products, SKF Group. dostopno na:
https://www.skf.com/my/products/mounted-bearings/ball-bearing-units/pillow-block-ball-bearing-units/productid-SYK%2030%20TD, [ogled 20.7.2021].
[20] M. Halilovič, Osnove statike in trdnosti s preprostimi in nazornimi poskusi: delovni učbenik za Tehniško mehaniko 1. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2013
[21] R. Plevnik, Trdnostni preračun osi in gredi po standardu DIN743: diplomsko delo, Maribor, 2010
[22] J. Duhovnik, I. Demšar: Modeliranje prostora I – zbirka vaj. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 2014
Priloga A
Delavniška risba gredi.
Številka risbe: 23150474-1.
Priloga B
Delavniška risba izsrednika.
Številka risbe: 23150474-2.
Priloga C
Priloga C
Sestavna risba ločevalnega sistema na zračni tok.
Številka risbe: 23150474-3.
Priloga D
Sestavna risba pogona čistilnega mehanizma.
Številka risbe: 23150474-4.
Priloga E
Sestavna risba čistilnega stroja.
Številka risbe: 23150474-5.