Apotheke zum gold. Einhorn
•• »ueh tiuif completa
DSToraÖopatiecliee BtebUBSoment
•~~/ >. Kraitis, Kirnten and btrieu.
ZtapM aliar •» HUH •••••••. in- •. OUUMIOIAM m*dit**Ueb- AdwH tUr Talagnmnt« i ÌPn^cieT. &*iWo^.
Naslovnica Tmfcocjyjeue lefcame »Pri ííaíem •••••••« u Ljubljani (¡888) Pogoji v poslovanju pa so se tedaj zelo razlikovali, zato so tedanje oblasti morale odstopati od splošno veljavne takse za zdravila, kar se je zgodilo tudi v primeru lekarn 1.1800 na Goriškem.
Za zvišanje cen zdravil so prosili tudi ljubljanski lekarnarji, vendar zaman (11), zato so se s prošnjo dne 16.10.1800 obrnili na samega cesarja. V njej so na- vajali, da jih vse podražitve prizadevajo v enaki meri kakor lekarnarje na Gradi- Škem in v Gorici, zato naj njihovi prošnji ugodi in jim dovoli uporabljati taisto takso. To prošnjo so podpisali Joseph Philip, Carl Schimmer, p. Hermes Moritz, tedaj prior samostana usmiljenih bratov v Ljubljani, Franz Paula Gloria in Franz Sales Raab (12). V spremnem dopisu se izrecno navaja, da prošnjo pošilja
»tukajšnji lekarnarski gremij« (... »das Gesuch des hiesigen Apotheker Gremi- um....) (11).
Toda tudi ta prošnja ni prinesla težko pričakovane rešitve. Oblasti vse do 1.1804 zanje niso imele posluha. Šele ko je splošna draginja dosegla tako stopnjo, da so dunajskim in spodnjeavstrijskim lekarnarjem odobrili povsem novo takso za zdravila v celoti in so s tem odpravili prejšnjo iz 1.1795, so to novo takso dovo- lili uporabljati tudi v preostalih deželah, če so deželne oblasti s tem soglašale. Na Kranjskem so od lekarnarjev zahtevali, da so uporabo te takse utemeljili s po- drobnimi podatki, ki jih je preveril deželni protomedik.
Iz ohranjene korespondence je razvidno, da je v Ljubljani deloval lekarnar- ski gremij. Prvič se na prošnji, s katero gremijski predstojnik utemeljuje zviša- nje takse za zdravila in uporabo nove takse tudi v Ljubljani, pojavi njegovo ime in položaj: podpisan je lekarnar Franz Seles Raab, gremijski predstojnik (Gremii Vorsteher) (13).
STEFAN PREDIN: KRANJSKI LEKAKNARSKI GREMIJ 175 Protomedik dr. A. Jeleuschig, ki je prošnjo lekarnarjev analiziral, je pri tem ugotovil, da so se zelo podražila uvožena zdravila, predvsem italijanska, azijska in ameriška. Nekatera so se najbrž podražila zaradi dražjega kovaškega oglja (destilacija), lekarnarji pa so tudi brez potrebe kupovali draga domača zelišča na Dunaju »zaradi neznanja domačih zeliščarjev in zbiralcev«. Vse to in še številni materialisti, ki so lekarnarjem škodovali, ga je pripeljalo do sklepa, da predlaga oblastem, naj dovoli uporabo dunajske takse tudi tukajšnjim lekarnarjem (14).
In junija 1.1. je potem iz Dunaja prispelo nekaj primerkov nove takse.
Ta nova lekarniška taksa je zanimiva tudi zato, ker v uvodu navaja deontolo- ske določbe za lekarnarje in njihove pomočnike, pa tudi kazenske določbe, Če se te prekoračijo.
Tako posebej opozarja lekarnarje, da se pri sestavljanju zdravil točno držijo farmakopeje; če bi zdravila sestavljali zaradi dobička in se jim to dokaže, se kaz- nujejo z 20 zlatniki.
Enaka kazen bo doletela lekarnarja, ki bi na skrivaj, na nedovoljen način ali z darovi pridobival stranke.
Enako se kaznujejo tudi materialisti (trgovci), zeliščarji in drugi, če na drob- no prodajajo tista zdravila, ki jih smejo prodajati le lekarnarji i. t. n. (15).
L. 1604 so bila izdana tudi nova navodila za delo okrajnih sanitetnih orga- nov, katerih namen je bil, da preko okrajnih zdravstvenih organov, predvsem preko okrajnega fizika, država okrepi nadzorstvo nad delom zdravstvenih delav- cev in seveda lekarnarjev.
Med pristojnostmi okrajnega fizika so glede lekarn pomembne določbe o stalnih in občasnih vizitacijah, pri čemer je predvsem poudarjeno nadzorstvo nad strokovno usposobljenostjo lekarnarjev in njegovih sodelavcev, stanju ter kvaliteti zdravil in zalog itd.
Posebno navodilo je bilo tudi za nadzorstvo ranocelniških hišnih lekarn, ki l'h je moral vizitirati vsaj enkrat letno. (16).
Splošne razmere v cesarstvu so se v teh letih slabšale. Nenehne vojne na Kopnem in na morju so oteževale promet z zdravilnimi substancami, predvsem
2a t. im. kolonialno blago iz uvoza (Azija, Amerika i. dr.), pa tudi doma je dragi- ca naraščala, zato so lekarnarji nenehno prosili za zvišanje takse.
Tem prizadevanjem lahko sledimo že od 1.1805 naprej, torej kmalu po izidu nove takse 1.1604. Ostala so brez uspeha. Četudi so imeli podporo pri protomedi-
Ku in deželni oblasti, jim dvorna pisarna tega ni odobrila. Eno takih prošenj so
••••0••••-•••1 LAIBAOH
••• •••• ••••
LuJUBIiJ^EtL
Pečati Kranjskega lekarnarskega gremija (1870—1918)
176 ČASOPIS ZA ZGODOVINO I\ NARODOPISJE šT. 2/1•••
sestavili 2. 3. 1807, podrobno utemeljili in tudi lastnoročno podpisali pa so jo:
J.F.Wagner, lekarnar; J. N. Wondraschek, deželni lekarnar; J.C.Schimmer, meščanski lekarnar in F. S. Raab, lekarnar (17).
Tedanji protomedik dr. Kari Bernard Kog! je prošnjo podprl kot utemeljeno in obenem posvaril oblasti, da bi lekarnarji, če bi še naprej morali izdelovati zdravila v lastno škodo, lahko količine teh dragih ingredienc zmanjševali ali jih celo izpuščati iz sestavljenih zdravil, saj je nadzor nad tem zelo težak (17).
Končno je z Dunaja prišel dopis, da se za obdobje enega leta dovoli popravek cen za zdravila in za izdelavo zdravil glede na lokalne razmere v sporazumu s pristojnim protomedikom. Tako jo dr. Kogl za kranjsko deželno pisarno poslal predlog, da se za tukajšnje razmere dovoli popravek cen, kakor velja za Spodnjo Avstrijo, saj tukajšnji lekarnarji razen voska in masti vse ostalo kupujejo na Du- naju in so torej njihovi izdatki zaradi prevoza in pakiranja še nekaj odstotkov vi- šji, kakor na Dunaju (18).
Spodnjeavstrijska vlada je že 1.1796 izdala instrukcije za lekarnarje, po ka- terih so ti v okrajnih mestih neposredno podrejeni okrajnim uradom, v mestih pa, organizirani v meščanski lekarnarski gremij, magistratom.
Navodila določajo izobrazbo lekarnarja, ureditev lekarne, odredbe o izdelo- vanju in izdajanju zdravil, o strokovni tajni, o vzgoji in šolanju lekarnarskih po- močnikov i. t. n. V 12. čl. pa je izrecno določeno, da se morajo lekarnarji v provin- cijskih glavnih mestih združiti v gremije, ki jim pristojni guberniji predpišejo pravila, za osnovo pa uporabijo ta, ki so veljavna za Spodnjo Avstrijo oz. za Du- naj (19).
Proces združevanja in organiziranja lekarnarjev pa ni potekal po željah du- najske vlade, zato je ta 1806. leta z odredbo dvorne pisarne zahtevala, da se v smislu 12. čl. citiranih instrukcij za lekarnarje združijo v gremije (19).
In ljubljanski lekarnarji, »prepričani v nujnost oblikovanja na predpisih te- melječega gremija* (cit.: »Unterzeichnete ueberzeugt von der Nothwendigkeit der Errichtung einer auf Gesetzegegruendeten Gremiums bitten .. .•) prosijo in predlagajo deželnim oblastem, da jim dovoli vključiti v njihov tukajšnji meščan- ski gremij še druge lekarnarje v deželi: Schagerja in Schrotta iz Novega mesta, Nitscha iz Kranja in Payerja iz Postojne. Le tako jim bo mogoče dunajske in- strukcije za lekarnarje v celoti izvajati, posebno pri šolanju lekarnarskih vajen- cev s podeželja. »Ti prav zaradi nezadostne izobrazbe niso strokovnjaki, ampak nasprotno, zaradi svoje nesposobnosti in pomanjkanja celo najosnovnejšega far- macevtsko kemičnega znanja škodilo našemu ugledu tudi v drugih provincah»
{cit.: »die oft nach zuruekgelegten Lehrjahren nicht als wissenschaftliche, son- dern als mechanische, dem Staate schaedliche Individuen ihrem Geschaeftsbe- rufe nachgehen, und durch ihre Unfaehigkeit und totale Ignoranz sogar in den Anfangsgruendender pharmazeutisch chemischen Wissenschaft ueber die Apot- heken Verfassungen unseres Landes in anderen Provinzen ein uebles Urtheil ve- ranlassen .. ,•) (20). Strokovno stanje v podeželskih lekarnah je torej tedaj bilo res kritično, če so tako oceno podpisali vsi ljubljanski lekarnarji! Torej so bili ukrepi oblasti, ki je z ostrejšimi predpisi o nadzorstvu nad lekarnami po okrajnih fizikih (16) skušala stanje izboljšati, še kako upravičeni!
Omenjenim dunajskim predpisom bi strogo sledili, vsak podeželski lekarnar pa bi svojega vajenca predstavil najbližjemu okrajnemu fiziku in sosednjemu le- karnarju, da raziščeta, ali ima kandidat potrebne duševne in telesne sposobnosti in potrebno predhodno znanje za vajenca, k čemur sodi tudi znanje latinščine, po preteku učne dobe pa bo po okrajnem fiziku in sosednjem lekarnarju strogo iz- prašan, so še navajali v prošnji.
Če se bodo v ta gremij vključili še podeželski lekarnarji, za kar prosijo, bi bi- lo najbolje, da se predstavitev in izpiti vajencev opravijo pri tem gremiju; tako
STEFAN PüEDIN; KRANJSKI LEKARNARSKI GREMIJ 177 oblikovan gremij bi imel dva predstojnika, oblast pa bi naj zastopal okrajni regi- strant iz Ljubljane Jožef Moritz.
Prošnjo so podpisali v Ljubljani 19.10.1807 naslednji lekarnarji: J. C. Schim- mer, senior; J. F. Wagner, subsenior, Franz Raab in J. N. Wondraschek (20).
Iz navedenega torej sledi, da so ljubljanski lekarnarji oblikovali svoj meš- čanski lekarnarski gremij skladno z dunajskimi instrukcijami 1.1806. Njihov gre- tij pa je obstajal že prej.
Predlog ljubljanskih lekarnarjev je šel svojo uradno pot preko vseh okrajev:
ljubljanskega, novomeškega in postojnskega. Deželni protomedik dr. Kogl je zbral mnenja vseh okrajev, ki so s pristopom soglašali in pooblastili ljubljanske lekarnarje, da zastopajo interese vseh njihovih lekarnarjev. Poročilo so obravna- vali na vladni seji 29. septembra 1808 v Ljubljani in ga sprejeli. Tako moremo ta datum šteti za ustanovitev kranjskega lekarnarskega gremija (21).
Vendar doslej podatkov o aktivnosti gremija ni bilo mogoče najti. Zaradi skorajšnje francoske zasedbe in ustanovitve Ilirskih provinc je bila suspendira- la tudi avstrijska zakonodaja in tako za njeno uveljavitev ni bilo pogojev.
Po nekaj letih francoske zasedbe Kranjske so avstrijske oblasti skušale čim- prej ponovno oblikovati svojo upravo in predpise. Zato so najprej zbrale podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva in o zdravstvenih delavcih. Naloge deželnega protomedika je začasno opravljal dr. Jeuniker, ki je tudi organizirano vodil akci- jo za obnovo sanitetne službe v deželi (22).
Okrajni fiziki so po Jeunikerjevih navodilih pošiljali četrtletne podatke o stanju v okrajih. Tako je kranjski okoliški (distriktni) fizik dr. Stroy med drugim Zapisal, da kramarji v Loki, Radovljici, Kranju in Tržiču na nedovoljen način Prodajajo zdravila >a la minuta«, ki niso škodljiva samo ljudem, ampak zelo ško- dujejo tudi tamkajšnjemu lekarnarju, ki se trudoma prebija. Zato bi bilo nujno, da tamkajšnje oblasti to trgovino prepovedo, je predlagal (23).
Ponovno so okrajne zdravnike seznanili z instrukcijami za okrajne sanitetne
°rgane (16), ki so jih oblasti skušale uveljaviti že prej.
Okrajni fiziki so opravili vizitacijo lekarn; o njej poroča tudi dr. Pober iz No- vega mesta, ki je vizitiral obe tamkajšnji lekarni. V poročilu pa se je predvsem Posvetil zadevam v zvezi z nasledstvom lekarne po umrlem Schagerju, ki je zapu- stil mladoletne otroke (24).
Dr. Wernig je v svojem poročilu posebej omenil kamniškega ranocelnika
**• Mucka, ki so ga oblasti odlikovale z zlato medaljo, ker se je po vrnitvi avstrij- ske vojske s svojimi kirurškimi posegi zelo odlikoval (25).
Dogajale pa so se tudi nesreče. Prav nenavadna se je zgodila v Wondrasch-
kovi lekarni v Ljubljani, kjer se je lekarniški laborant Lorenz Gros zastrupil, ker 16 menda pomotoma popil večjo količino opijeve tinkture. Ljubljanski ranocelnik 'gnac Linter, ki so ga poklicali na pomoč, je nesrečnemu laborantu pomagal z faznimi sredstvi, vendar zaman. Gros, ki je že 30 let služil v tej ugledni lekarni, Ie pomotoma popil opijevo tinkturo namesto želodčne grenčice! Do pomote je pri- f|Oi ker je bil Gros nepismen, zato Wondraschek za njegovo smrt ne nosi nobene krivde, je zapisal Linter v svojem poročilu (26). Wondraschka potem oblasti zara- di tega niso preganjale.
Za časa Francozov je na tedanjem Kranjskem nastala le ena nova lekarna, v Y'Pavi. Lekarniško licenco so prodali vojaškemu lekarnarju Fabrisu, ta pa je vo- žnje lekarne prepustil Jakobu Scremu, ki je pozneje lekarno tudi kupil. Screm Pa menda za delo v lekarni ni imel ustrezne izobrazbe, zato so ga krajevni rano- celniki začeli tožiti pri oblasteh, ki so mu končno prepovedale delo in je moral le- karno prodati (27).
Med francosko zasedbo Ljubljane so lekarnarji, kakor že prej, po sporazum- no določenem vrstnem redu oskrbovali javne ustanove (bolnišnico, zapor, ubo-
•• ČASOPIS ZA ZGODOVINO • NARODOPISJE ST. 2/1S33
žne), česar pa jim Francozi niso plačevali, zato so nove avstrijske oblasti zahteva- le natančno poročilo o tem dolgu, ki naj bi ga poravnale. Določili so tudi novi vr- stni red, po katerem je vsak lekarnar po eno leto oskrboval te ustanove; Won- draschek, ki je bil prvi na vrsti, se s tem ni strinjal, saj bi bil tako ponovno oškodovan, kakor je bil že pod Francozi, je trdil. Protomedik pa je njegovo pritož- bo zavrnil (28).
Ko so se po francoski zasedbi v Ilirskem guberniju spet oblikovale sanitetne oblasti in je bil imenovan deželni protomedik, so visoke oblasti na Dunaju guber- niju izdale podrobnejša navodila o delu posameznih okrajnih organov in usta- nov. V tč. 4 je posebej poudarjeno, da naj deželna uprava nič manj kakor za osta- le sanitetne organe skrbi za to, da se tudi lekarništvo razvije na potrebno višjo raven. Lekarne naj imajo primerno izobražene delavce, ki bodo sposobni zdravi- la zanesljivo pripravljati, da glede tega ne bo pripomb. Gubernij so vključili v pri- pravo nove lekarniške takse, za kar so mu poslali ustrezna navodila; guberniju je bilo tedaj prepuščeno, da jih izvrši! (29).
Na Kranjskem so v tem času uporabljali spodnjeavstrijsko takso za zdravila iz 1.1813, vendar so morali pri pripravi nove takse sodelovati vsi tedanji okrajni fi- zikati v guberniju. Njihova naloga je bila, da pri materialistih, trgovcih z zelišči, trgovcih z medom, svinjsko mstjo in žganjem ter z materialom, ki se uporablja za shranjevanje zdravil, te cene zberejo in z uporabo vrednosti za vloženo delo cene tudi oblikujejo. Priložene so bile tudi posebne tabele s posameznimi primeri (29). Lahko si mislimo, da okrajni uradi te naloge niso bili veseli. Zanimivo pri tem pa je, da k sodelovanju niso povabili lekarnarjev.
Medtem ko so si oblasti prizadevale uveljaviti predpise in navodila za delo okrajnih sanitetnih organov, si je ljubljanski meščanski lekarnar J. F. Wagner pri tedanjem cesarju Francu I skušal pridobiti naslov dvorne lekarne (30).
V času, ko si je Wagner zastonj prizadeval pridobiti cesarjevo naklonjenost, so oblasti izvedle tudi revizijo hišnih (priročnih) lekarn ranocelnikov. Guberniju so v tej zvezi poslale podrobna navodila, ta pa bi naj dal tudi konkretne predloge o tem, kako naj bodo zaloge sestavljene, da bi jih mogla oblast tudi uradno pred- pisati. Posebno pomembno je bilo, da bi se določil seznam potrebnih kirurških in- strumentov in ustrezno število potrebnih zdravil, pri tem pa naj bi se gledalo na to, da se izdelovanje zdravil in njihova prodaja spravi v distriktne lekarne (31).
V tej zvezi se je ohranilo poročilo ljubljanskega in beljaškega okraja; kot za- nimivost naj omenim le to, kako različne poglede na vsebino kirurgove hišne le- karne so imeli tedanji dtstriktni zdravniki ljubljanskega okraja: dr. Stroy je predlagal 195, dr. Kiker 105 in dr. Nagy le 85 artiklov!
Okrajni urad je za osnovo sprejel predlog dr. Nagyja, ki je dodal še dolgo vr- sto artiklov (32); 1.1827 je uradno izdani seznam obsegal 95 zdravil brez kirurških instrumentov (33).
Stanje lekarništva pa se v provincah, posebno na podeželju, ni izboljšalo. Za- to je dvorna pisarna konec 1.1831 od številnih gubernijev (Češka, Moravska, Iliri- ja, Gornja in Spodnja Avstrija i. dr.) zahtevala, naj se v vseh provincah ustanovi- jo okrajni lekarnarski gremiji po vzoru Dunaja. Ti sicer sodijo v skupni deželni gremij, kamor na letno skupščino delegirajo po enega delegata, ki je enakopra- ven s člani iz glavnega mesta. Lekarnarjevi pomočniki pa izpite opravljajo v pro- vincijskem gremiju. V okrajnem lekarnarskem gremiju se izvoli predstojnik, se- je tega gremija pa vodi okrajni fizik. Takšen gremij je podrejen okrajnemu ura- du (34). Gubernij je s tem seznanil okrajna urada v Ljubljani in Celovcu in zahte- val poročilo o tem, ali tod sploh delujejo lekarnarski gremiji (35). Nič nenavadne- ga torej ni, da je na tem področju vladala prava stihija, če provincijska oblast sploh ni vedela, ali je na njenem področju kak lekarnarski gremij!
•••• l'REDlNi KRANJSKI LEKARNARSKI GREMIJ 179
{ p4Ùr> ^«fáU/áf •••+-&••••4 ^/y/„-¿&y+~* say
êj^ Zuzo •^ %f*a¿~, ••^~£>
JđJns,
'ff/.
•.
».
•
%•••. tyt/axtUusmt/,
••••••
(•••
•4•••
¿•?1$•
"•
$rt>ú>e¿a.
jU6&ćf
t^^niM^^t^uS^^
( ¿>CÚL
¿z<ns£û\ •
¿wûvâdk %•&>•& '
ÀmAûùKtf %tA4ts
(/Lvá; &*•'
(A¿-4c¿e¿' J*6>eta
JZ*.
Ponudba ljubljanskih lekarnarjev •• oskrbovanje ustanov
180 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. •••••
Vladni svetnik iz Ljubljane je s prikazom dejanskega stanja v vsem guberni- ju prišel do sklepa, da bi bilo glede na majhno število lekarn v beljaškem, po- stojnskem in novomeškem okraju, kjer ne bi mogli oblikovati niti vodstva gremi- ja, najbolje združiti vse lekarne province v ljubljanskem gremiju za Kranjsko in na Koroškem v Celovcu. Zato se naj omenjenima okrajema posreduje cesarska odredba in se jima naloži, naj se lekarnarska gremija, ki sta tam že obstajala, po- novno oblikujeta. Gubernij je to pobudo sprejel (35).
Ljubljanski okrajni fizik dr. Pober je v odgovoru guberniju navedel, da so tu- kajšnjega najstarejšega lekarnarja J. F. Wagnerja zaprosili, naj sporoči vse, kar ve O delu nekdanjega lekarnarskega gremija v Ljubljani.
Wagner Je okrajnemu uradu takoj odgovoril naslednje:
Spoštovanemu okrajnemu uradu Glede vašega dopisa v zvezi z mojim vedenjem o nekdanjem lekarnarskem gremiju v Ljubljani vam sporočam, da so 1.1708 (očitna napaka, kar izhaja tudi iz nadaljnjega besedila, torej 1.1808 op. p.J.oblasti dale nalog, naj se tukajšnji lekar- narji organizirajo po vzoru na dunajski lekamarski gremij.
Katera oblast pa je to odredbo izdala, se več ne spominjam, saj je bil tedaj za predstojnika gremija imenovan tedanji najstarejši lekarnar Schimmer, ki pa se je 1.1811 izselil in odnesel tudi vse gremij ske dokumente. Medtem pa je že umrl.
O pristojnostih tedanjega gremija se spominjam, da so lekamarski vajenci morali biti najprej predstavljeni gremiju, ki je sprejel njihova šolska spričevala.
Po preteku učne dobe so bili izprašani in gremij jim je izdal spričevalo. Tukajšnji gremij je bil povezan tudi s podeželjem, saj so vajenci iz Kranja in Novega mesta prihajali sem opravljati tirocinalne izpite.
Tudi je vsako odredbo ali povelje zadevajočim lekarnarjem naprej dobil v ro- ke predstojnik gremija, ki je o njem lahko podal svoje mnenje.
Gremij še ni prav zaživel, ko so Kranjsko zasedli Francozi, ki so vse meščan- ske pravice, cehe, obrtne pravice itn. itn. odvzeli; enako usodo je doživel tudi le- kamarski gremij.
Po ponovni vključitvi naše province v Avstrijo pa so po Francozih uvedena pravila ostala, vsaj kar zadeva obrtne pravice, zato se na ponovno ureditev lekar- narskega gremija ni mislilo.
V Ljubljani, 24. 1. 1832 (36).
Wagnerjevo poročilo torej potrjuje, da je lekamarski gremij v Ljubljani že obstajal, da so biii vanj vključeni tudi podeželski lekarnarji in da je prvi predstoj- nik gremija postal lekarnar Schimmer.
Iz Celovca so guberniju 18. 2.1832 odgovorili, daje na Koroškem 7 lekarn, ki pa dotlej nikoli niso bile povezane v gremij. Za lekamarski naraščaj so skrbeli tako, da je vajenec po 4 letni učni dobi in če je bil njegov principa! z njegovim de- lom zadovoljen, lahko polagal tirocinalni izpit pred okrajnim fizikom in še dvema lekarnarjema. Njihov fizik je doslej imel že 5 takih izpitov. Kandidati so bili stro- go izprašani in so se pripravljali z veliko prizadevnostjo, kar je bilo tudi v intere- su principalov.
Drugega uradnega sodelovanja samih lekarnarjev pa ni bilo. Njihovo stroko- vno delo so nadzirali okrajni in distriktni fiziki, lekarnarji kot meščani so bili podložni krajevnim oblastem in so z njimi sodelovali, sanitetne predpise pa so sprejemali preko magistratov ali okrajnega urada (37).
STEFAN PREDIN: KRANJSKI LEKARNARSKI GREMIJ •
Glede na opisane razmere je Ilirski gubernij poslal na Dunaj predlog o usta- novitvi dveh ločenih lekarnarskih gremijev za Kranjsko v Ljubljani in za Koro- ško v Celovcu. Pri tem so upoštevali vse odredbe rezidenčnega lekarnarskega re- da, kar so tam odobrili in zahtevali, zato je gubernij predlagal, da se izdajo ustre- zni natančni predpisi (38).
Dvorna pisarna na Dunaju je nato 15. marca 1832 pod št. 5017 izdala odredbo o ureditvi dveh lekarnarskih gremijev za Ilirski gubernij, v katera se pritegnejo tudi tamkajšnji podeželski lekarnarji.
Na tej podlagi je Ilirski gubernij 23. maja 1833 pod št. 10902 objavil Postavo in predpise za lekarnarska gremija na Kranjskem in Koroškem (Ordnung und Gesetze fuer die Apotheker-Gremien in Krain und Kaernten). Imenujmo ga le- karnarski red.
V 34. členih, razdeljenih na 5 poglavij, opredeljuje status članov, dolžnosti in odgovornosti predstojnikov ter članov, poravnavanje medsebojnih sporov i.dr.
Med dolžnostmi članov so pomembnejše predvsem tiste, ki nalagajo lekarnarjem skrb za primerno zalogo zdravil, da pripravljajo zdravila po predpisih zdravnikov in veljavni farmakopeji, da svoje pomočnike strogo nadzirajo, da skrbijo za pouk vajencev i.dr.
Lekarnarjevim pomočnikom pa nalaga predvsem to, da pridno, zvesto in po- šteno služijo svojemu predstojniku, da vedno pripravljajo sveža zdravila, vajen- cem pa predvsem to, da pridno in pošteno sledijo pouku in navodilom pri delu, v katero jih uvaja njihov učitelj, da se vsaj 2 uri dnevno teoretično izpopolnjujejo, ustnik lekarne pa jih ne sme uporabljati za hišna ali hlapčevska dela (39).
Hkrati je bilo okrajnemu uradu v Ljubljani naloženo, da se poveže z okrajni- ma uradoma v Novem mestu in Postojni. Doseže naj, da bodo instrukcije za le- karne skupne, s čimer sta se oba urada strinjala, pa tudi tamkajšnji lekarnarji so soglašali, da se vodstvo gremija prepusti ljubljanskim kolegom in tamkajšnjemu okrajnemu uradu.
Da bi se izognili stroškom potovanja v Ljubljano za podeželske lekarnarje, Ie okrajni urad organiziral pisne volitve za prvega in drugega predstojnika gre- mija; izvoljena sta bila za prvega J. F. Wagner, za drugega predstojnika pa Franc von Gromadzky.
Kranjski lekarnarski gremij so tedaj sestavljali 4 lekarnarji iz Ljubljane, 2
•z Novega mesta in po 1 iz Postojne, Kranja, Radovljice in Kamnika (40).
Za datum ustanovitve Kranjskega lekarnarskega gremija moremo torej šte-
" 23. 5.1833, za njegovo oblikovanje pa 31. oktober istega leta, ko so lekarnarji iz- volili svoje vodstvo.
Zapletlo pa se je pri določitvi raznih prispevkov za članstvo v gremiju, kar je Postal za lekarnarje novi strošek. O višini prispevka se je ljubljanski okrajni
"rad pozanimal pri štajerskem lekarnarskem gremiju v Gradcu. Ti pa so bili za kranjske lekarnarje odločno previsoki. Tako je taksa za včlanjenje (Incorporati- onstaxe) znašala od 50 v Gradcu do 12 gld. v najmanjšem distriktnem mestu i.p.
Wagner in Gromadzky sta predlagala, da bi člani pri vpisu v gremij plačali:
t0 gld. v Ljubljani, v okrajnem mestu 6, v ostalih krajih pa po 4 gld., pri spre- membi lastništva lekarne pa 20, 10 ali 5; kadar se odpre nova lekarna, pa dvojni
2nesek. Za izpit vajenca 3 gld., kar naj gre v blagajno gremija, za prekršitev gre-
mijskih pravil prvič 5, drugič pa 10 gld.
Tako zbrani denar bi se uporabljal za tiskanje gremijskih spričeval, za kol-
*J°vanje, za poštne izdatke, za izdelavo gremijskega pečata i. dr. NaroČili bi se tu-
1 strokovni žurnali, ki bi krožili med člani, hranil pa bi jih predstojnik.
Wagner in Gromadzky sta tudi zahtevala, naj o tem obvestijo vse okrajne
Urade, preko njih pa tudi člane, gubernij pa naj ta predlog tudi potrdi (41).
182 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 2/1993
Predlog je gubernij potrdi! na svoji seji 16. 1. 1834 in od vseh članov gremija zahteval, da se oblikuje gremijski fond (42). Proti koncu t.l. je tudi zahteval, naj se po dunajskem zboru priredijo in izdajo tudi instrukcije za lekarne (43), o če- mer pa sta Wagner in Gromadzky menila, da se veljavni lekarniški red (39) bi- stveno ne razlikuje od dunajskega, razen v 3. poglavju, ki opredeljuje odnose med deželnim in okrajnimi lekarnarskimi gremiji, teh pa na Kranjskem ni (44).
Vendar pa je ilirski gubernij vztrajal, da se za kranjski in koroški lekarnar- ski gremij ločeno sprejmejo statut in instrukcije za lekarne; slednje se zahtevajo že po odredbi iz 1. 1808, ki je še v veljavi, zato so o višini gremialnih prispevkov okrajnima uradoma v Ljubljani in Celovcu dana podrobnejša navodila (45).
Dr. Nagy, tedanji okrajni fizik iz Ljubljane, je menil, naj bi se za lekarnar- ske vajence instrukcije iz 1. 1808 dopolnile tako, da bi ta moral imeti končano 4-letno gramatično šolo s potrebnim znanjem fizike in naravoslovja ter spričeva- lo za propedevtiko, uvedeno po novem študijskem planu za kirurge (46).
Vendar pa dvorna pisarna na Dunaju ni bila zadovoljna s predlogom ilirske- ga gubernija, da bi se Spodnje avstrijske instrukcije za lekarne za tukajšnje raz- mere le dopolnile, marveč je zahtevala, da se celotno besedilo instrukcij za lekar- ne in statut gremija v celoti uskladi in objavi.
Predpisi o lekarnah, izdani že 1.1790, so bili 1.1834 za Spodnjo Avstrijo dopol- njeni in izdani tudi z namenom, da se uporabijo v vsem cesarstvu, zato je vanje vnesen tudi predpis o oblikovanju okrajnih filialnih lekarnarskih gremijev, da bi se s tem spodbudilo podeželske lekarnarje k večji skrbi za izobraževanje svojih vajencev.
Sledi še vrsta pripomb, ki naj bi jih gubernij upošteval pri izdelavi instrukcij in statuta za lekarnarska gremija v Ljubljani in Celovcu (47).
Vendar pa statuta in instrukcij za lekarne gubernij ni izdal; nanje je bilo tre- ba počakati še nekaj let.
L. 1834 je izšla nova avstrijska farmakopeja, ki v uvodnem delu prinaša de- ontološka pravila pri izdelovanju in izdajanju zdravil ter predpisuje tudi kazni za primere, če se zdravila izdelujejo ali prodajajo v nasprotju z omenjenimi pravili.
Kot zanimivost naj omenim, da so lekarnarji lahko pri oblikovanju cen za zdravila k nabavnim cenam prišteli kar 80% maržo; le za pijavke, ki jih tedaj niso več šteli med zdravila, piše, da se ta marža ne sme prišteti, če se izdajo v breme erarja (48).
V tem času se je ponovno vnel spor med trgovci (materialisti) in lekarnarji;
eni in drugi so se čutili prizadete glede prodaje zdravil. Trgovcem je bilo dovolje- no prodajati predvsem droge in druge artikle, iz katerih so v lekarnah izdelovali zdravila, ne pa sestavljenih zdravil, kar se je tudi dogajalo. Lekarnarjem pa je bi- lo predvsem dovoljeno, da zdravila izdelujejo predvsem po zdravnikovih navodi- lih in veljavni farmakopeji. Toda eni in drugi naj bi predpise kršili.
Zato so oblasti ponovno izdale podrobna pojasnila veljavnih odredb. L. 1780 je izšel predpis, da smejo trgovci prodajati na veliko droge vseh vrst, minerale, soli, esence, vodice, destilate itn. na veliko in malo, če le-ti niso nevarni za zdra- vje in če ustrezajo posebnim predpisom. Po predpisih iz 1. 1752, dopolnjenih z odredbo iz 1. 1797, so smeli pod posebnimi pogoji prodajati celo strupe. Le sesta- vljena zdravila, bljuvala in odvajala so smeli izdajati le lekarnarji. Po izidu nove takse 1.1821 so se tem pridružila še t.im. arcana (tajna zdravila, danes jih imenu- jemo gotova zdravila ali specialitete) in uspavala. Pomembno je bilo torej, da se eni in drugi držijo navedenih predpisov (49).
Omenjeni dogodki so oblasti in lekarnarje zaposlovali tako, da so na ureja- nje statusnih dokumentov kar malo pozabili. Šele 1. 1839 se je gubernij vnovič obrnil na ljubljanski okrajni urad, da mu poroča o stanju v lekarnarskem gremi-