OKRAJNO SODIŠČE LJUTOMER IN RABA JEZIKA (1900-1914)
A. SLOVENSKI JEZIK
Posebno pozornost zasluži uporaba slovenskega jezika v uradovanju okraj- nega sodišča, tako v smislu notranjega kot tudi zunanjega jezika. Sodišče je strankam pošiljalo pisna vabila, tako imenovano »vročilnico« kot tiskan formular v slovenskem jeziku ter ga izpolnjevalo v slovenskem jeziku, predvsem v prvih letih obravnavanega obdobja (v letih 1901 in 1909 izrazito) ter nekoliko manj v le- tih po 1910. Vročilnice so bile naslovljene na odvetnike (dr. Rosina, dr. Gross- mann), kot tudi na posestnike, pa tudi tržane v Ljutomeru. Slovensko vročilnico je npr. leta 1911 poslalo tudi okrajno sodišče Celje preko odvetnika dr.Josipa Karlovška, v istem času pa tudi podobno vročilnico z enakim datumom, a le nem- ško.1
Sodišče je individualnim strankam pošiljalo le slovenske obrazce (>Po2iv za- položbo obresti in dokaz zavarovanja»), pri Čemer je bil formular tudi slovensko izpolnjen, tako v letih 1903,1905,1907 in 1909. Po tem času se slovenski formular- ci za ta predmet uradovanja redkeje pojavljajo.'
Sodišče je le redko kakšnemu organu ali ustanovi pisalo v slovenskem jezi- ku, najdenih je le nekaj primerkov, npr. dopis sodišča s pomočjo šapirografirane-
" 21 primerov, npr. P 31-1/3 (J. Thurn); P 69-1/3 (K. Grossmann); P 68-1/36 (K. Orossmann), P 30-5/1 (K. Gross- munii); P 87-5/60.69 (K. Grossmann); P 30-1/1 (F. Rosina). P 29-1/2 (K. Hochtl); P 51-1/4 (K. Hoch ti): P S-l/3 (L. Bas), P 70-5/3 (A. Slamberger), P 31-1/4 (A. Slamberger); P 11-1/4 (J. Gerank): Datunv 14. 4. 1911 ¡J- KarlovselO. P 68-1/31 (J. Gorički). P 87-5/40 (O. Ploj)
" P 22-5/- (Lendava), P 39-5/6 (Murska Sobóla): P 62-1/1 (Strigava), P 53-1/5 (Varaidin), P 15-5/1Ü (Kravorsko), P 5J-Dn/12 (Zagreb): P 51-00/12 (Virovitica).
" P 55-5/1 .[n SiniH' dos & 8 der Verordnung dos •. •. Justizministerium« von 10. Avgust 1838, Zahl 19232 dort lu uberzetien: •Übcrsetiungsbureau der K. Kroat.-Slov.-Dalm. Landesregirung- — Kotarski sud u Varaidinu (3D. 4.10Q7).
Slovenski jezik
1 Vročilnice: P 81-1/3 (dr. Grossmann); P ••-00/• (dr Grossmann), P 73-1/16 (dr. Grossmann); P 73-1/09 (M. Miha- hč — učiteljica). Vročilnico •••• omak1 31. 1 L005 (Grossmann): 22 10.1B06 (Grossmann); 1 7. 1009 (dr. Rosina), 30. 6 1909 (dr rtoslno);n 6 1909 (dr. Rosina); 3. 3 1009 (dr. Rosina); 21 3.1900 (dr. Rosina); 13 4 1901 (dr. Rosina); 14. 4 1911 (dr J
Korloviek); 3 10. 1001 (za posestnika Franca Pueonjo il Cvena)
• P 13-1/Ö m P 84-1/9.
IVAN •••••••: OKRAJNO SOPISCE LIUTOMEB IN •••• JEZIKA (1900—1014) 21•
ga formularja »Slavnemu sirotinskemu svetu v Stari cesti 23. svečana 1909«, ko je sporočilo, da Marija Muhič »obiskuje šolo«, ali ko je poslalo sklep razsodbe (14.7.1909) hranilnici v Radgono in Ljutomer.1
Okrajno sodišče je prav v letih 1907,1909 in 1911 izdajalo »Sklep« raznih sod- nih postopkov v slovenskem jeziku ter podobne »Sklepe» dobivalo od Ljutomer- skega okrajnega glavarstva s podpisom glavarja Franca Bouvarda in okrajnega sodišča iz Sevnice (1913), kasneje pa v letu 1909 od okrožnega sodišča, oddelek L iz Maribora, pri čemer je na hrbtni strani takšnih dokumentov sodišče v Ljuto- meru dodalo svoje uradne zaznambe (»Amtsbericht*) v nemškem jeziku.
Ob koncu obravnavanega obdobja, v letu 1914 (januar) je sodišče ponovno dosledneje uporabljalo vabila na sodne obravnave v slovenskem jeziku, kar kaže na drug, ponovni val uporabe slovenskega jezika na okrajnem sodišču v Ljuto- meru po krajšem odmoru po letu 1910.'
Za razliko od okrajnega sodišča, ki je bilo dokaj nedosledno pri uporabi slo- venskega jezika, tudi ob vzporedni uporabi nemškega, so podeželske občine sko- rajda brez izjeme pošiljale dopise najrazličnejše vsebine na okrajno sodišče v slovenskem jeziku. Pri tem so slovensko odgovarjale na dopise okrajnega sodiš- ča, ki jim je pošiljalo dopise, pa tudi različne nemške ali dvojezične formulane.
Praksa izpolnjevanja dvojezičnih formularjev ni bila ne na nemški ali slovenski strani v obeh jezikih, marveč v slovenskem jeziku pri podeželskih občinah ter ra- zumljivo (prej omenjeni primeri) nemško na okrajnem sodišču v večini primerov
v prej opisanih razdobjih.
Tako so v obravnavanem obdobju slovenske dopise oziroma odgovore poši- ljali okrajnemu sodišču v Ljutomer župani naslednjih podeželskih občin: Stam- njak (1900, 1903), Iljaševci (1903, 1911), Bolehnečici (1901,1903, 1906), Mala Nedo-
!ja (1903), Lukavci (1905, 1912), Cven (1903), Bunčani (1903), Slaptinci (1902,1905, 1914), Stara cesta (1903, 1905, 1908, 1909), Krištanci (1910), pa tudi dopisi iz občin izven ljutomerskega političnega okraja: Terbegovci (1908), Bratonečice (1903), Zerovinci (1901), Veličane (1905, 1912) in Lahonci (1905).'
Dosledneje kot omenjene formulane in dopise pa so slovensko izpolnjevali sicer dvojezični formular »Todfalls-Aufnahme — Zapis o smrti«, v katerem so so- dišče obvestili o smrti občana ter sporočili naslednje podatke: ime in priimek, rojstne podatke, kraj bivanja, starost, socialni položaj, vdovo ali vdovca in otroke ter za morebitne mladoletne otroke še ime in priimek ter družbeni položaj pred- laganega varuha, ki je bil v vseh najdenih primerih moškega spola."
Slovensko so torej pisala županstva naslednjih občin: Bunčani, Noršinci, Ka- menščak, Moravci, Cven, Stara cesta, Bučečovci, Pristava, Krištanci, Slaptinci, Branoslavci, Stara Nova vas, Radoslavci, Logarevci, Bolehnečici, Mala Nedelja, Stročja vas, Slamnjak, pa tudi trška občina Veržej. Teh 19 občin je tudi v drugih oblikah uredovanja oziroma sodelovanja z okrajnim sodiščem v Ljutomeru upo-
r&bljalo slovenski jezik, praviloma skorajda izključno, le trška občina Veržej in podeželska Iljaševci sta v nekaj primerih izstopali z nemškim jezikom.
• P 53-5/!l (Marija Muhi«}; P 81-5/40 (Manj* Muhi«),
„ , 'P 17-1/25 (.Sklep. - 1907); P 47-1/88 (za lflll); P 87-5/25 (Bouvar _ 13 4 1609). P 18-5/7 (Okrajno sod i sče Sevni- ca), P 87-5/20 (.Amtsbericht.), P 51-1/33 (dne 28. 1 1914).
Primer la dostavitev Sklepa (P BT-5/37) od >C. ••. okrajne sodnije Ljutomer, odd. H, dne 15. 5. 190SN:
1- dr K. Grossmann.
2 Franc Sever.
3 Mladoletni varova •••-va ruh Joíef Smodiš 4 •. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru.
5. Okrajni davčni urad (tam).
tì. Okrajni evidenčni urad (tam).
7. Tus. akt A 104/8.
„ ' P 81-5/4 (Slamnjak); P 43-5/2 (Bunfani); P 44-0/3 (Buniani); P 58-1/1 (Krištanci), P SB-1/7 (Krištanci); P 70-5/11 terbegovci); P 114-5/1 (Lahonci); P 72-1/14 (Bolehnečici); P 1-00/4 (Mala Nedelja); P 88-1/48 (Slaptinci); P 45-1/5 (Zero- vinci); p 4-1/15 /ßraloneoiee); P 47-1/104 (Lokavci); P 82-1/• (Cven); P 47-O0/3 (Stara cesta); P 65-5/3 (Velitene);
r «-IÍ10S (Velicene).
' Npr ; P 1-1/1 (12. 12. 1B00), Mihael Veroanjiak, kopija
218 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 2/1993
Zapisnik občinskega odbora Slaptinci (6.12.1908) je bil s podpisi vseh njego- vih devetih članov dostavljen okrajnemu sodišču Ljutomer v primeru urejanja varuha v njihovi občini. Pisali so v slovenskem jeziku ter predlagali za novega varuha enega izmed svojih članov občinskega odbora, ki je bil hkrati tudi posest- nik v Slaptincih.'
Jezik županov je bil ob pravilnem slovenskem jeziku in črkopisu velikokrat tudi jezikovno pomanjkljiv, obarvan z dialektom, včasih z nemškim načinom pi- sanja določenih črk oziroma glasov ter s številnimi germanizmi. Jeziku podežel- skih občin pa ni manjkalo pristne kmečke sočnosti kot tudi starega, slovenskega poimenovanja mesecev.*
Iz dokumentov te vrste so znani naslednji župani po občinah: J. Antolič (Slamnjak), Jakob Farkaš (Iljaševci), Jožef Horvat in Štuhec (Bunčani), Franc Vraz (Žerovinci), Anton Horvat in Županec (Bolehnečici), Anton Ferene in J. Ča- gran (Slaptinci), J. Miki (Mala Nedelja), Škerget (Cven), Cerček (Slamnjak), Hab- janič (Veličane), Meško (Lahonci), Franc Vukan (Terbegovci), Franc Dajčar (Ka- menščak), Franc Rantaša in Matjaž Sagaj (Noršinci), Munda (Bratonečice), Ja- kob Šalamun (Lukavci), Horvatič, Jakob KauČiČ in L. šoštarič (Stara cesta), A.
Spindler (Moravci), J. Veršič (Pristava), Šafarič (Bučečovci), Belec in Anton Be- žan (Krištanci), Ivan Novak (Branoslavci), Alojz Osterc (Stara Nova vas), Štuhec (Logarovci) in J. Osterc (Veržej) ter Kapun (Presika).'
Pri poimenovanju ljudi so se poleg pristnih slovenskih oblik pojavljale tudi nemške, kot npr.: Matija-Matias, Jožef-Josef, Janez-Johann in Alojz-AIois.
Ob podeželskih občinah so dopise in izpolnjene formularje najdosledneje pi- sali v slovenskem jeziku župnijski uradi. Stiki med njimi in okrajnim sodiščem v Ljutomeru so bili zelo tesni in pogosti, saj je pri vsaki pravdno-sodni zadevi ozna- ke «P* moč najti tudi dokumente župnijskih uradov. Najpogostejši predmet dopi- sa so bili od okrajnega sodišča zahtevani podatki o otrocih umrlega. Tako so pisa- li slovensko okrajnemu sodišču naslednji župnijski uradi oziroma duhovniki:
Križevci pri Ljutomeru (Josip Mihalič in Josip Weixl), Veržej (Lovro Janžekovič), Ljutomer (Ferdinand Ciuha), Svetinje (Ivan Bohanec), Miklavž pri Ormožu (Jože Meško), Velka (Martin Lah) in Zavrč (Kraljevič). Župnik iz Male Nedelje pri Lju- tomeru (Šoštarič) je bil pri izpolnjevanju obrazcev in pisanju nasploh zelo nedo- sleden, saj je poleg slovenskega jezika uporabljal skorajda enako pogosto tudi nemški jezik.10
Jezik advokatov in notarjev na ljutomerskem področju je bil praviloma slo- venski že v drugi polovici 19. stoletja, in sicer pri Karlu Höchtlu, Lovru Baši in Antonu Šlambergerju iz Ljutomera ter pri Ivanu Goršaku, J. Omulecu in Ferdu Lašiču iz Ormoža tudi v obdobju po letu 1900, prav tako pri Ottu Ploju iz Gornje Radgone in F. Rosini."
Najdosledneje je slovenski jezik v vsem obravnavanem obdobju uporabljal dr. Karel Grossmann, tako pri čistih dopisih na sodišče, kakor tudi pri izpolnje- vanju od sodišča poslanih formularjev. Njegova doslednost uporabe slovenskega jezika je razvidna tudi iz celotnega videza dopisa, saj je imel popolnoma sloven- ski ali le delno dvojezičen pečat ter le slovenski suh žig na papirju. Pisal je vse
' P 51-1/1 (Bučcčovc.); P 37-1/1 (Pristava)- P 5B-1/7 (KnSlanci); P 6S-5/5 (Branoslavci); P 47 00/• (Stara Kova vas).
P 1-00/4 (Mala Nedelja). P 81-5/4 (Slamnjak); P 12-1/1 (Logarovci). P 58-5/1 (Veržej); P 58-5/2 (Veržej). P 43-5/2 (Bunca m); P 62-1/• (Cven). P 72-1/14 (Bolehnečici), P 65-5/2 (Ceianjevci), P 68-1/68 [• dne 6. 12 1908), Zapisnik občinskega odbo- ra Slaptinci — člani so bih1 Jožef Čagran, Anton Ferene, Jakob Topolnik, Anton Križan, Alojz Preloe, Franc Rilonja Josip Kupljen. Krame Franc in Anton Ran tuia
' P 04-1/15 -Selim ponižno naznani da Ivanka Karba matere nema je mertva. Oče je Ventar nema nikakor finega premoženja od hrama kosti pobira* (Bralo nef ice, 24. 5. IS 06).
' Glej opombo st 7 m Ne ••-5/2 (Lokavci) pri 114-5/2
" Za duhovnike glej delo dr. F. Kovaiii: Ljutomer.. 1er: P Î-00/Î (Kriievci — J. Mibalit); P 70-1/2 (Kriievci — J Wei*l). P 9-1/2 (Kriievci - J Weixl); P 81-1/1 (•• 1902); P 32-5/3 (•• mi) - Lovro Janzekovic; P 51-5/1 [Ljutomer - F.
Ciuha);P 1-00/4 (Svetinje -J. Bohanec), P32-00/4 (Svetinje— J. Bohancc); P 18-00/14 (Miklavi pri Ormožu - J Meiko),
•••• •••••• (10 5 1005) - M Lah li Velke; P 33-5/2 (Zavri - Kraljeviî): P 1-00/3 (Mala Nedelja - Sostane).
" Glej opombe Številka 16. 19 in 20 (-Stranke«),
•• AN RlHTARlC. OKRAJNO SOPISCE UUTOMElì IN RABA JEZIKA (1W0-18H) 219
dopise, ne glede na predmet zadeve in stranko, ki jo je zastopal, saj je poleg strank s podeželja zastopal tudi tržane iz Ljutomera in Veržeja, različnega stanu in vrednosti premoženja (posestnik, trgovec-posestnik, dekla na vasi). Posebnost za tisti čas je od leta 1905 tudi uporaba pisalnega stroja v pisarni dr. Karla Grossmanna."
Naslednji pomembni ljutomerski pravnik, notar Julius Thurn, ki je bil hkra- ti tudi trški župan, je z dopisi sodišču le izjemoma uradoval v slovenskem jeziku in še to le v začetku obravnavanega obdobja. Vsebina slovenskih dokumentov je bila le zapuščinske narave {tako imenovani «Notarski akt« in »Zapisnik zapuščin- ske zadeve*). Le njegovi praviloma dvojezični, nalepljeni žigi različnih barv, so bili primer njegovega formalnega upoštevanja slovenskega jezika. Iz dokumen- tov zapuščinske narave je moč videti, da niso bili pisani kot »poslednja volja* bo- dočega pokojnika, ker se pisava besedila vsebine razlikuje od podpisa. Iz doku- mentov ni razvidno, ali je bil Julius Thurn vešč pisanja dokumentov v sloven- skem jeziku sam ali pa jih je pisala kakšna pisarniška moč, saj je njegova pisar- na le potrdila sprejem oporoke in jo opremila s potrebnimi pečati in žigi. Da pa so oporoke nastajale v njegovi pisarni, dokazuje uporaba papirja z njegovim vod- nim žigom na dokumentih. Stranke se praviloma niso razlikovale po svojem družbenem položaju ali izvoru od strank dr. Grossmanna, Čeprav jih je bilo neko- liko več iz Ljutomera in manj iz Veržeja.11
Najpogostejše stranke na okrajnem sodišču v Ljutomeru so bili seveda posa- mezniki, ki pa so morali biti vešči pisanja in oblikovanja dopisov, ko so se za naj- različnejše zadeve obračali na sodišče. Njihove vloge so največkrat zajemale na- slednje zadeve: finance, premoženjske in kazenske zadeve, dedovanje in varu- štvo mladoletnih otrok.
Na sodišče so se obračali posestniki iz Ljutomera in okolice, tržani, obrtniki najrazličnejših dejavnosti: zidarji, kolarji, kovači, gostilničarji, trgovci z živino, mešanim blagom, pa tudi intelektualci (učitelji, pravniki, duhovniki), ki so zasto- pali svoje osebne interese (tudi npr. advokat dr. Grossmann), ter še stranke, ki so bile na meji, pismenosti, kar se vidi iz zelo nespretno oblikovanih dopisov in pi- save."
Glede na modernejši način komuniciranja med strankami in sodiščem je za- nimiv tudi na okrožno sodišče v Maribor naslovljen telegram v slovenskem jezi- ku, ki ga je iz Ljutomera poslal tržan Franjo Sever leta 1909."
Dopisovanje sodišču v slovenskem jeziku je pri nekaterih strankah pogojeno tudi z znanjem izključno slovenskega jezika, čeprav so morali praviloma poslani dopis iz okrajnega sodišča v Ljutomeru prebrati v nemškem jeziku, formularje in druge redke dokumente pa vsaj kot dvojezične.
" Glej opombe številka1 24 — -retati' — Grossmann: 10 — »Formular]» — Grossmann; 1•, 25 — -Stranke- —
"-»roasmann. 1 — .Jezik- - I (slovenski) - Grossmonn Za pisalni stroj:
P 87-5/21 (iz pisarne dr K Grossmanna - 2B. 12. 1801).
Primeri najdenih dokumentov, ki izpričujejo uporabo pisalnega stroja v uradovanju:
,„ — P 13-1/11 Advokata dr Heinrich v Jabornegg & dr. Ernesl Mravlag iz Celja na KK.B.G. v Ljutomer, (22. 10.
1001) — nemški jezik
- P B7-5/2] iz pisarne dr K. Grossmanna, 28. 12 1BD1 — slovenski jezik, P B2-5/4 (22. • 190S).
- P 19-1/9 Advokat dr F Rosina iz Maribora kol zastopnik stranke Aloisa JureSa, 13 10 1903 - P 61-5/3 KKDG Ljutomer na občinski urad Slamnjok, 20 8. 1905 nemîki jezik
- P B7-5/25 Okrajni glavar Bouvar posestniku Francu Severu iz Ljutomera (13 4 1909) — nemški jezik.
- P 4-1/34 lela leiO a Gradca v Ljutomer.
- P B9-I/2B1Z Driav ne obrtne Sole iz Gradca na K.K.BG. v Ljutomer, 1912 leto, - Lp [. Bid II Lendave — (9. 10. 1913> — madžarski jezik;
- 1* 18-5/9 sodba iz Sevnice - (20. 11. 1913) - nemški jezik.
,. " Glej opombe št. 15 (.Stranke-} in dokumente (-Zapisniki o lapusiinski zadevi-): P 31-1/3 (11 12 19001; P 05-1/3
»- 8 ISÛI): P 85 1/2 (30 8 1901); P S8-1/3 (5 7 1901), P 09-1/4 (5 9. 1901); P 31-1/5 (28. 3. 1901): P 44 1/3 (12. 1. 1901),
• 81-|/7,• 1 1902) t kopija.
" Glej opombo it 25 (•Stranke-). P 73-1/11 (Grossmenn).
" P 81-5/31 telegram v slovenskem Jeziku, ki ga je pošiljatelj Sever iz Ljutomera poslal na -K K. Kreisgericht« v Maribor (is 6 1909). kopija.
220 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NAnODOPISJE ST i/1993
V tem smislu je zelo ilustrativen in poučen dopis, ki ga je na okrajno sodišče v Ljutomer poslal Ludvik Sošterič iz Stare ceste dne 12.7.1905, v katerem med drugim piše: »... Podpisani ponižno prosim •. k. okrajno soanijo v Ljutomeru, ako je mogoče mi zmeniti se slovenskim ali dvojezičnim podukom za varuha.
Ker nisem zmožen Čisto nič nemškega jezika, toraj tudi nič ne vem, kaj je notri v teh bukvicah zapisano, in ne morem nobenih naukov iz njih posneti. Prosim to- rej za slovenski ali dvojezičen poduk«."
Prisotnost dialekta in fonetičnega načina zapisovanja imen in priimkov je bila vidna iz podpisovanja članov družine, ki so se na istem dokumentu v letu 1901 podpisali zelo različno: Franc Verbainsak, Jakob Verbanšak, Mihael Ver- banjšak in križec pri Franziska Verbajnščak."
Glede na veliko razširjenost domačih hišnih (»vulgo«) imen so se pri nekate- rih priimkih zapisala tudi taka imena, kot npr. pri podpisu podkrižane Juliane Crček »vulgo Zweck« leta lflOO."