10 UGOTOVITVE OB ZAKLJUČKU SREČANJ
Za skupino, v kateri sem izvajala projekt, je bila plesna dramatizacija nov način dela.
Spoznala sem, da je potreben čas, da se delo vtisne v spomin otrok, čas, da se otroci vživijo v svoje vloge, da spoznajo vse, kar jih zanima v zvezi s projektom. Izkoristila sem priložnosti, npr. obisk gledališča, da sem otrokom predstavila gledališče. Tako so dobili še več idej za našo igro.
Starostna razlika otrok (4–6 let) ni bila ovira pri plesni dramatizaciji, prej nasprotno. Dobro je, da se otroci razlikujejo v letih. Mlajši otroci se učijo od starejših, starejši pa prevzemajo večje vloge v igri, mlajši pa jim sledijo.
Na začetku projekta sem si velikokrat zastavila vprašanje: »Kaj vse naj delam z otroki pri večmesečnem projektu plesne dramatizacije?« Tudi zame je bilo to nekaj novega. Spoznala sem, da je vnaprejšnje pisanje priprav za vse nastope nepotrebno. Medtem ko sem že v začetku izvajala aktivnosti z otroki, sem sproti videla, kaj otroci potrebujejo in česa ne.
Predvsem pa sem videla, kaj si otroci želijo.
V preteklosti sem imela že slabo prakso pri plesni dramatizaciji. Pri tistem projektu je vzgojiteljica ves čas usmerjala otroke. Vsak dan jim je brala pravljico in otroci so znali dobesedni govor na pamet. Otroci so besedilo govorili razločno in tekoče, gibanja pa ni bilo.
41
Pri predstavi za starše se je zelo očitno videlo, da se otroci niso poistovetili z vlogo, ampak so jo recitirali.
Spoznala sem, da mora biti vzgojitelj fleksibilen. Prilagoditi se mora otrokom in njihovim potrebam. Priprava, ki jo vzgojitelj načrtuje, je le osnova. Pomembno je, da se vzgojitelj odzove na dano situacijo in na trenutne odzive otrok; da zna razložiti situacijo otroku na njemu razumljiv način.
Prav tako sem spoznala, kako pomembno je, da se otroci navadijo na prostor, v katerem bodo imeli predstavo za gledalce. Novo okolje otroke zmede, zato potrebujejo čas, da se nanj privadijo. Pomemben pa je vsak pozitiven odziv, ki ga otroci igralci prejmejo od gledalcev, Tak odziv jim daje novo motivacijo. Zato se lahko med predstavo zasmejimo obnašanju likov na odru. Tako otroci igralci vedo, da se gledalci ne dolgočasijo.
11 ODZIV VZGOJITELJEV NA DRAMATIZACIJO
Otroke pri igri vodi domišljija. Sami naj bi si izbrali vloge in temo, ki bi jih radi igrali. Včasih se odraslim zdi, da je otrokova igra napredek, včasih pa igra krene v nepričakovano smer.
Osebna stališča in vrednote vzgojiteljev pogosto vplivajo na njihovo odzivanje na otroško igro in na igro samo. Večino časa naj bi vzgojitelj stal zunaj igralnega kotička, vendar še vedno dovolj blizu, da sledi dogajanju v kotičku. Pomembno je, da vzgojitelj opazuje otroke, njihovo mimiko in ton glasu. Le tako bodo vedeli, katere kurikularne aktivnosti naj planirajo, da bodo nadaljevali otrokove razvojne potrebe.
Dokler v igri ne gre za fizično ali emocionalno varnost, naj se vzgojitelj ne bi neposredno vtikal v to, kar poteka v igri. Lahko se zgodi, da otroci igrajo domišljijsko igro, v kateri se zgodi disciplinski prekršek. Tam mora biti vzgojitelj pozoren na to, da tudi otroci prepoznavajo takšno igro.
Kadar otroci dalj časa igrajo eno in isto temo, mora vzgojitelj raziskati, zakaj je tako. Vpelje lahko kakšen nov pripomoček ali zamenja okolje. Morda pa imajo otroci probleme zaradi travmatičnih dogodkov v svojem življenju ali stalne probleme. Tako sta igra in ponavljanje na isto temo za otroka emocionalno in terapevtsko pomembna. Paziti pa je treba, predvsem pa se zavedati, da vzgojitelj ni psihoterapevt. Zavedati se mora svojih omejitev. Lahko razume
42
čustvene potrebe otrok in se jih trudi zadovoljevati, več kot to pa ne more narediti. Vrtec ni prostor za psihoterapijo in vzgojitelj ne opravlja tega dela.
Včasih so nekateri otroci sramežljivi ali plašni, pa se vseeno želijo pridružiti igri v kotičku.
Takrat lahko vzgojitelj posreduje tako, da pomaga otrokom vstopiti v igro (npr. potrka in reče:
»Teta Ana je prišla na obisk.«). Toliko časa naj vzgojitelj ostane v igri, da je otrok sprejet, nato pa se umakne iz kotička.
Kadar pride do agresije med otroki, je pomembno, da vzgojitelj to čim prej prepreči. Postaviti mora mejo, da zaščiti otroke in lastnino. Pomembno je, da takih otrok nima za slabe in poredne ter jih ne odklanja. Za takšno obnašanje je veliko razlogov. Vzgojitelj naj bi bil miren in trden. Njegova naloga je spremljanje otrokovih potreb in usmerjanje otrok iz ene na drugo dejavnost, kjer dejavnost zagotavlja otroku pozitivni izbruh. Npr. »Lahko tolčeš z lopato po ilovici, ne smeš pa z njo tepsti otrok.« (Hansen idr., 2000)
12 ODGOVORI NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA, REZULTATI
RV 1: Kaj je dramatizacija?
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) najdemo dve definiciji, ki opisujeta pomen dramatizacije.
Dramatizacija je glagolnik iz dramatizirati.
Dramatizirati pomeni predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko (SSKJ, 2014).
RV 2: Kako vzgojiteljice, ki delajo v vrtcu, razumejo pojem plesna dramatizacija?
Na zastavljeno vprašanje je odgovorilo devet vzgojiteljic vrtca Kurirček, enote Tabor.
• Je ena od oblik plesnih aktivnosti (glasba, petje, ples, gibanje).
• Je način dramske igre (s plesom predstaviti zgodbo).
• Spodbujamo otrokovo samostojno izražanje (vzgojitelj pripoveduje, otrok se spontano izraža).
• Otroci plešejo ob glasbi z rekviziti ali brez njih.
43
• Otroci pravljico podoživljajo prek plesa, gibanja, govora.
• Doživljanje zgodbe z gibom.
• Otrok s plesom, gibi (vodeni, usmerjeni ali samostojni) predstavi zgodbo.
• To je plesna igra: zgodbo pripovedujemo s plesom oziroma gibom.
• Z gibanjem otroci izražajo različne tematske slike.
RV 3: Kako pogosto v vrtcu izvajajo plesno dramatizacijo?
Na zastavljeno vprašanje in podvprašanje je odgovorilo devet vzgojiteljic vrtca Kurirček, enote Tabor.
Tabela 1: Odgovori na RV 3 (prvi del).
Drugo (neopredeljen odgovor): plesno dramatizacijo izvajajo enkrat mesečno.
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4
nikoli 1x letno več kot 1x
letno drugo
število vzgojiteljic
44
Ali po vašem mnenju otrokom pustite dovolj svobode pri ustvarjanju?
Tabela 2: Odgovori na RV 3 (drugi del).
Drugo (neopredeljen odgovor): pri posebej načrtovanih dejavnostih otroci nimajo dovolj svobode za ustvarjanje. Usmerjamo jih proti cilju, ki ga želimo doseči mi.
RV 4: Ali bodo otroci pri plesni dramatizaciji sodelovali s svojimi idejami (dodajali ali odvzemali like)?
Pri ustvarjanju so imeli otroci ogromno idej. Zgodbi niso vzeli lika, so pa dodajali like, predvsem takrat, ko so izvedeli, da bodo pravljico odigrali pred starši: fotograf, hostesa, napovedovalka. Prav tako so prizore spreminjali, glavna tema pa je ostala ista.
0 1 2 3 4 5 6 7
Število vzgojiteljic
DA NE DRUGO
45
IV ZAKLJUČEK
Plesna dramatizacija je projekt, ki traja dolgo časa. To ni le pravljica, ki jo pripovedujemo otrokom, nato pa jo odigrajo. Če želimo vključiti otroško ustvarjalnost in spoznavanje novih pojmov, si moramo vzeti čas.
Ko sem začela s tem projektom, si nisem mislila, da se bom naučila toliko novega. Predvsem pa sem se naučila veliko od otrok. Kadar sem razmišljala, kako bi izvedla kakšno zadevo – v mislih sem že komplicirala, so mi otroci ponudili logično in preprosto rešitev. Izkušnje, ki sem jih pridobila, ne bi mogla dobiti v nobeni knjigi. Spoznala sem, da je zelo pomembno, da delamo in izhajamo iz otrok. Otroci nam odprejo oči in nas spomnijo, da smo se nekoč tudi mi prepustili toku in da nas odrasli niso ves čas usmerjali.
46
V VIRI IN LITERATURA
1 TISKANA LITERATURA
Ahačič, D. (1969). Mladina na odru. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bahovec, E. D. idr. (2008). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Bredekamp, S. (1996). Developmentally appropriate practice in early childhood programs serving children from birth through age 8. Washington, DC: National Association for the Education of Young Children (NAEYC).
Butler, C. M. (2008). Nekega deževnega dne, Tržič: Učila International, založba, d. o.
o.
Devjak, T. (2005). Teorija vzgoje: študijsko gradivo za študente predšolske vzgoje.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Fukuta, A. in Miyata N. (1983). Nihon Minzokugaku Gairon. Yoshikawa Kobunkan, Tokio.
Gal Štromar, M. in Geč, G. (2013). Črkolandija. Ljubljana: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Hansen, K. A., Kaufmann, R. K., Walsh, K. B. (2000). Oblikovanje oddelkov, osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Razvojno-raziskovalni center pedagoških iniciativ Korak za korakom.
Hohmann, M. in Weikart, P. D. (1995). Educating Young Children. Michigan:
High/Scope Press.
Hönigsfeld-Adamič, M., Konte, B., Krušič, M., Peček, A. in Trenc-Frelih, I. (1992).
Velika ilustrirana otroška enciklopedija za šolo in dom. Ljubljana. Založba Mladinska knjiga.
Kmecl, M. (1996). Mala literarna teorija. Ljubljana: Mihelač in Nešović.
Kordigel, M., Jamnik T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: Tiskarna Jože Moškrič, d. d. Ljubljana.
47
Kos, N. (1982). Ples – od kod in kam. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Kroflič, B., Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše. Društvo pedagoških delavcev Dolenjske. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto:
Pedagoška obzorja.
Kroflič, B., Škerlj M., Vogelnik M. in Vogelnikova M. (1990). Ples. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Novšak, A. (2006). Izštevanke. Žirovnica: Utrinek.
Pidgeon, V., David, M., Noon, D., Black, L., Byrne, P., Jamieson, J. … Williams, B.
(2000). Velika otroška enciklopedija. Ljubljana, DZS.
Sachs, C. (1997). Svetovna zgodovina plesa. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Turšič, T. (2011). Agresivni otrok in njegova sprejetost v vrtcu (diplomsko delo).
Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Umek, E. (1995). Radovedni Taček ali ta veseli dan v gledališču. Ljubljana: založba Mladinska knjiga.
Voglar, M., Nograšek, M. (1987). Majhna sem bila. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
2 INTERNET
Horvat, N. (2014). Kvalitativne raziskave: intervju, fokusne skupine. Univerza v Ljubljani. Pridobljeno 29. 9. 2014 s http://studentski.net/gradiva/ulj/ffa/fa1/socialna-farmacija.html?r=ulj_ffa_fa1_sfa_sno_kvalitativne_raziskave__intervju_fokusne_skupine_01 .pdf.
J. S. Bach (2011). Minuet. Pridobljeno 25. 2. 2014 s http://www.8notes.com/scores/12985.asp.
48
Schmidt, G. (2008). Kako knjiga. Pridobljeno 26. 1. 2015 s http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/KAKOpdf/KAKOKNJIGA.pdf.
Schmidt, G. (2009). Gibalne zgodbe – zgodbe za plesno in gibno izražanje.
Pridobljeno 26. 1. 2015 s http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/gibalne%20zgodbe.pdf.
Schmidt, G. (2010). Plesna dramatizacija. Pridobljeno 26. 1. 2015 s http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/.
Schmidt, G. (2014). Čarobne karte. Pridobljeno 26. 1. 2015 s http://www2.arnes.si/~gschmi/studenti/%c8arobne%20karte/.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Glasba. Pridobljeno 10. 10. 2014 s http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=glasba&hs=1.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Gledališče. Pridobljeno 13. 10. 2014 s
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=GLEDALI%C5%A0%C4%8CE&hs=1.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014). Plesati. Pridobljeno 6. 10. 2014 s http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=Plesati&hs=1.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2015). Pravljica. Pridobljeno 26. 1. 2015 s http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=PRAVLJICA&hs=1.
Svetloba – ples (online). 2014. Pridobljeno 7. 10. 2014 s http://www.svetloba.si/ples.
Wikipedija – Silfida (online). 2014. Pridobljeno 6. 10. 2014 s http://sl.wikipedia.org/wiki/Silfida.
3 UPORABLJENA GLASBA
Chapelle Eric: Music for creative dance.
Van Beethoven, Ludwig: Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67. (2006) Mediasat group, S.
A.
49
4 ILUSTRACIJE
Butler, M. C. (2008). Nekega deževnega dne. Tržič: Učila International, založba, d. o.
o.
0&q=krt&oq=krt&gs_l=img.3..0l10.2569.2829.0.2999.3.3.0.0.0.0.127.284.1j2.3.0....0...1ac.1.
Pridobljeno 21. 1. 2014 s
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=1YKmCGzJCdc.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=RcuFON1-d8g.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=LtJlbfzwuSY.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=oN5ept1TT60.
Krt:
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=OhnfVMxyp0M.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=brr4g5QS1J4.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=5b7ktIu1mI0.
Lisica:
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=D2SoGHFM18I.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=0yUwM5mHBD8.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=UxLHUxzEoRU.
Miš:
52
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=WYjTWJYsbdI.
Jazbec:
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=WqULc3wO6K8.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=8AAxfPCCb8E.
Pridobljeno 10. 1. 2014 s http://www.youtube.com/watch?v=4r7wHMg5Yjg.
53
VI PRILOGE
1 VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE
Spoštovani!
Sem Klara Tomazin, absolventka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V sklopu svojega diplomskega dela z naslovom Kako uporabimo pravljico »Nekega deževnega dne« za plesno dramatizacijo izvajam raziskavo, s katero bom pridobila informacije, ki mi bodo v pomoč pri izdelavi diplomskega dela.
Sodelovanje je anonimno, pridobljeni rezultati pa bodo uporabljeni izključno v mojem diplomskem delu.
Za sodelovanje se Vam že vnaprej lepo zahvaljujem.
Klara Tomazin
1. Kako razumete izraz plesna dramatizacija?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
2. Kako pogosto v vrtcu izvajate plesno dramatizacijo?
a) nikoli b) 1x na leto c) več kot 1x letno
č) drugo: ______________________________
Ali po vašem mnenju pustite otrokom dovolj svobode pri ustvarjanju?
___________________________________________________________________________
54