Katere so ključne strokovne kompetence pri delu z mladoletnimi begunci brez

kompetentnosti za delo s to populacijo?

Na vprašanje o kompetencah in znanjih, ki so potrebni pri delu z mladoletnimi begunci brez spremstva je strokovna delavka iz KCM odgovorila, da se pravzaprav bistveno ne razlikujejo od dela z ostalimi otroki in mladostniki, ki so nameščeni v kriznem centru (»Kompetence pri takem delu so zelo podobne oziroma enake tem, ki jih potrebuješ pri delu z mladoletnimi begunci brez spremstva. Ni neke razlike«), saj, kot pravi, »zelo hitro vidiš, da je to samo otrok in da je tak kakor so 'naši otroci'«. To zagotovo tudi drži, saj so klasične pedagoške kompetence nujno potrebne pri vsakem socialnopedagoškem delu, tudi pri delu z mladoletnimi begunci brez spremstva. Le te Vernooijeva (1995, v Kobolt in Dekleva, 2007, str. 175) razdeli v štiri skupine:

»(1) osebnostne kompetence (spoznavati in spoznati lastna stališča, vrednote, predsodke, lastne čustvene odzive, pričakovanja, zavedati se svojih moči, a tudi šibkosti in omejitev); (2) pridobivanje zadostnega in raznolikega teoretičnega ekspertnega znanja, ki v praski omogoča

»praktično kompetenco« - kamor poleg splošnejših znanj sodi specifično/svetovalno/socioterapevtsko znanje; (3) sposobnost analitičnega razumevanja situacij uporabnikov v družbenih kontekstih (to zahteva poznavanje in prepoznavanje socialnih situacij, vloge lastnih zaznavnih mehanizmov v tem procesu, prepoznavanje konfliktnih situacij in predvsem kompetenc za njihovo razreševanje) ter; (4) kompetenca ravnanja, ki se izkazuje z etičnostjo posegov, pripravljenostjo za samorefleksijo ter kreativnim iskanjem posamezni situaciji prilagojenih poti in načinov reševanja oziroma poseganja«.

Zgoraj opredeljene kompetence zajemajo širok spekter znanj in veščin, ki naj bi jih strokovni delavci v poklicih podpore in pomoči pridobili skozi strokovno izobraževanje in s katerimi lahko uspešno botrujejo izzivom, ki jih delo z otroki in mladostniki prinaša. Pa vendar, kot poudari Marina Uzelac, so mladoletni begunci brez spremstva tako ranljiva in specifična populacija, ki s seboj prinese »cel kup kompleksnih stvari, zaradi česar se tako razlikujejo od obravnave kogarkoli drugega - pa če govorimo o otrocih ali mladostnikih iz večinskega prebivalstva, ki živi v Sloveniji, ali pa če govorimo o odraslih«. Iz česar sledi, da je prav kompetenca pridobivanja specifičnega ekspertnega znanja, za strokovnega delavca pri delu z mladoletnimi begunci brez spremstva, nujen predpogoj. Eno izmed teh področji znanj je tudi ustrezno poznavanje kulture in okolja iz katerega mladoletniki prihajajo. To poudari tudi Marina Uzelac, ki pravi, da morajo strokovni delavci vseskozi razvijati in krepiti kulturno senzibilnost (»Otroci prihajajo iz različnih kultur. Ogromno znanja moraš imeti s tega

23

področja, da veš, kaj je v nek kulturi sprejemljivo oziroma kaj je pač pomembno, tako da veš, na kaj moraš biti pozoren«(SF)). Kulturno senzibilnost pri tem lahko razumemo kot nepogrešljiv element pri grajenju kvalitetnega odnosa, saj le dobro poznavanje širšega otrokovega konteksta omogoča prepoznavanje njegovih kulturnih vrednot in navad, ki pojasnijo marsikatero otrokovo vedenje, ki ga z nezadostnim znanjem smatrano kot nezaželeno in napačno (Zorc Maver, 1997). Kot primer nam lahko služi pojmovanje časa v različnih kulturah.

Medtem, ko v naši kulturi točnost in čas predstavljata pomembni vrednoti, v določenih vzhodnih kulturah temu ni tako. Zato se velikokrat zgodi, da ti mladoletniki zamudijo. Marina Uzelac doda, da kot strokovni delavec »moraš vedeti, da na tem moraš delati. Da ne gre za neko nespoštovanje apriori, ampak veš, da ta otrok bolj počasi dojema to našo strukturo, našo nevrotičnost, ki na žalost je v naši kulturi, da to še ni nekaj, kar je on sprejel v svoj sistem«.

Seveda pa je cilj strokovnega delavca, da mladoletnim beguncem brez spremstva približa in predstavi vrednote in navade, ki veljajo v naši kulturi ter na tak način mladoletniku pomaga pri vključevanju v slovensko družbo. Pri spreminjanju navad in vzorcev obnašanja pa je potrebno, da smo kot strokovnjaki potrpežljivi ter kot dodaja avtorica Š. Razpotnik (2002), da smo pri tem pripravljeni in odprti tudi za lastno spreminjanje. To pomeni, da moramo biti pripravljeni tvegati izgubo trdnosti svojega sveta, ter tako prispevati k izgraditvi novega - z več sožitja, občutljivosti ter posluha za drugega in za manjšine (prav tam). Le širše razumevanje in vpogled v otrokovo življenjsko realnost nam omogoči konstruktivno pristopanje k spreminjanju nezaželenih vedenjskih vzorcev (»s poznavanjem ozadja si lahko poenostaviš ta proces grajenja nekega odnosa, pridobiš zaupanje otrok in razumeš njegov vidik. Šele nato mu približaš neke realnosti našega sveta. Ne moreš pa tega od nekega otroka pričakovati takoj na začetku, ker otrok na ta način povsem drugače zaživi, kot je doslej živel, za kar je potreben čas«

(SF)).

Tudi drugi dve sogovornici se strinjata, da je razumevanje širšega otrokovega konteksta bistveno. Poleg že omenjenega 'blaženja' kulturnih razlik, le to omogoči tudi zavedanje o številnih možnih nevarnostih, v katere mladoletne begunce brez spremstva silijo težke življenjske situacije. Zaradi pomanjkanja zakonitih možnostih preseljevanje otroci velikokrat sodelujejo s tihotapci, ki naj bi jim hitro in enostavno pomagali prečkati meje. Zaradi pomanjkljivosti v zakonih, politiki in praksi otroci brez spremstva ostanejo brez ustrezne zaščite, kar jih naredi lahke žrtve kriminalnih združb, trgovine z belim blagom in številnih ostalih zlorab (Grojec, 2017). Na te nevarnosti opozorijo tudi sogovornice, ki so seznanjene s primeri trgovine z belim blagom in prisilne prostitucije mladoletnih beguncev tudi v Sloveniji.

24

Kakor opozori Marina Uzelac mladoletniki pogosteje postanejo žrtve zlorab »pri nastanitvah, kjer mladoletni begunci brez spremstva niso ločeni od odraslih oseb«. Pri vsem tem je ključnega pomena, da so strokovni delavci ozaveščeni o možnostih zlorab, so nanje pozorni, predvsem pa, da uspešno in kvalitetno sodelujejo tudi z drugimi organizacijami in institucijami.

Le uspešno povezovanja različnih strokovnjakov, institucij in organizacij lahko pripelje do novih sistemskih ureditev in s tem do večje zaščite mladoletnih beguncev brez spremstva (Jespersen, 2014).

Strokovna delavka iz DD omeni še nekatera druga pomembna znanja, ki so pri delu z mladoletnimi begunci brez spremstva potrebna, in sicer so to: »sistematičnost pri delu, osnovna računalniška izobrazba, poznavanje tujega jezika, predvsem angleščine. Zelo pomembno je tudi predvidevanje posledic določenih ravnanj ter smisel za delo v skupini«.

Četudi urejanje statusa v uradnih postopkih ni ena izmed nalog strokovnih delavcev in se s tem ukvarjajo drugi organi, Marina Uzelac izpostavi, da je po njenem mnenju nujno, da imaš znanja s področja zakonodaje, saj »da je otrok v postopku za pridobitev mednarodne zaščite, tega ne moreš zanemariti, saj to otroka dnevno bremeni – od tega, ali bo dobil status ali ne bo dobil statusa, ali pa če je na sodišču, kako bo sodišče odgovorilo, ali bo nekega dne izvedel, da lahko ostane v Sloveniji ali bo moral zapustiti Slovenijo«.

Strokovne delavke pri svojem delu povečini izražajo občutek kompetentnosti in na vprašanje ali se počutijo dovolj okrepljene z znanji, odgovarjajo pritrdilno. Nekaj dvomov in pomislekov izrazijo samo pri nudenju zadostne psihološke podpore pri razreševanju hudih stisk in travm (»Mladostniki bi po mojem mnenju potrebovali drugačno strokovno podporo, ki pa mu je ti niti približno ne moreš ponuditi, ker, prvič, nimaš jezika, in je to tvoje glavno orodje, in niti nimaš profesionalnega znanja za razreševanje takšnih travm. To je področje psihoterapije in zagotovo presega naše kompetence (KCM)«). Ta problem podobno izpostavljata tudi ostali dve intervjuvanki, vendar dodajata, da je pri tem pravzaprav bistveno to, da ima strokovni delavec

»neka osnovna znanja (s področja psihološke obravnave), da lahko prepozna kdaj otroci potrebujejo tovrstno obravnavo, in da ga zna napotiti naprej«. Za nudenje strokovne psihološke obravnave sicer v Sloveniji ni razvitega sistema, temveč se take primere rešuje individualno ter se »sproti poskuša najti neke rešitve, saj, kar se tega tiče, neke sistemske ureditve v Sloveniji ni«. Na tem področju tako ostaja še veliko odprtih vprašanj, na katera bo treba odgovoriti in poiskati ustrezne sistemske rešitve.

25

3.5.3 Katere ključne metode dela uporabljajo pri obravnavi mladoletnih beguncev