KAVA IN ZDRAVJE

Pitje kave je pri Dejanu odvisno od situacije. Včasih kavo uporabi za pomiritev po delu, drugič pa kot spodbudo za delo. Sliši se precej nemogoče, da ima ista stvar (pitje kave) lahko dve funkciji, vendar podobno meni tudi Vigor, ko pravi:

- »Taka lepa korelacija med stresom in delom in kavo.«

Zdi se povezava med tremi komponentami – stresom, delom in kavo, ko si pod stresom, greš na kavo, in ko moraš delat, greš na kavo.

Patricija gre celo tako daleč, da kave glede na motiv pitja tudi poimenuje, npr. »mind set kava« (slov. nabor misli), »I need to get this shit done kava« (slov. opraviti moram to stvar).

- Patricija: »Po moje je odvisno, kdaj, zjutri recimo za en »mind set«, o, zdej bo lepo – čik in kava in »chill in« muzika zravn in zdej una kava »I need to get shit done.«

Vsaka kava bi lahko dobila svoje ime glede na namen. V Bosni poznajo kar 18 izrazov za kavo, nekateri omenjajo celo številko 100 in več, glede na namen pitja kave. Jutranja kava, ob kateri se zbudimo, je »krmežljavka« (po zaspančkih, ki si jih pomanemo ob prebujanju), kava, ob kateri se razgovorijo, je »razgovoruša«. »Doljevuša« je kava, ki jo dolivajo, zadnja kava, po kateri mora gost oditi, pa je »napodivka« (Gruden, 2019). Vsaka kava ni ista kava, ker ima različne namene in je glede na pomen tudi dobila svoje ime. Skodelica kave lahko zadovoljuje različne potrebe in služi številnim namenom. Kdaj je na vrsti določena kava (glede na namen), v veliki večini odloča čas v dnevu. Ana: »Tretjo pa spijem, je tista popoldanska po delu al pa doma, druga in tretja sta večinoma isto.« oz. odvisno od konteksta, kot pravi Vigor. Kot primer navajamo vodo, ki jo pijemo, ko smo žejni, in ne takrat, ko se želimo sprostiti, pocrkljati, družiti, prebuditi, povezovati, socializirati... Vse te potrebe intervjuvani zadovoljujejo ob pitju kave, ki bi ji lahko rekli kar »multipraktik«, ker zadovoljuje toliko potreb hkrati. Ni torej enega samega razloga, s katerim bi razložili popularnost pitja kave, saj v večini primerov kavo v različnih delih dneva pijemo z različnim namenom. Torej gre vedno za kombinacijo razlogov glede na potrebo, ki jo želimo v tistem trenutku zadovoljiti. Rečemo torej lahko, da zjutraj večina kavo pije zaradi potrebe po kofeinu, ki nas zbudi in nam da energijo, čez dan pa jo vse bolj pijemo zaradi sprostitve in z družabnega vidika.

3. KAVA IN ZDRAVJE 3.1. Učinki kave na telo

Že od pojava kava se glede njenih učinkov na telo krešejo mnenja. Je kava počasen strup ali univerzalno zdravilo (Jezernik, 2012)? Zagotovo je bolj zdrava alternativa alkohola, ki je pred kavo užival njen ugled (Topik, 2009). Uganka še do danes ni raziskana in ostaja še vedno pod drobnogledom znanstvenikov. Zaradi kompleksne in raznovrstne sestave ter vseh dodatkov je raziskovanje njenih kemijskih učinkov na telo precej oteženo (prav tam).

Tudi v raziskavi smo dobili nasprotujoče se odgovore. Medtem ko nekateri dosledno zagovarjajo negativne lastnosti kave, pa so ostali prepričani, da kava blagodejno vpliva na telo.

Nekateri pravijo, da uživanje kave v normalnih količinah nikakor ne more škodovati.

58

»Ljudje večinoma skrbijo zase in pazijo, kaj pijejo«

V odgovorih Dejana, Monike in Uroša zasledimo, da je po njihovem mnenju kava nezdrava in da vpliva na krajše življenje, a jo kljub temu pijejo.

- Dejan: »Zato čist pretehta tehtnica, tud če bom manj živel, pa bom.«

- Monika: »/…/ je reku, da je za športnike kako zdravo, to sem prvič slišala, ker sem misnla, da ima neke kalorije in da ni to nekdo, ki ful pazi na svoje zdravje, ful pazi, kolikokrat pije kavo.«

- Uroš: »Če imaš neko bolj development državo, ljudje večinoma skrbijo zase in telovadijo, pazijo, kaj pijejo.«

»V mejah normale«

Naslednja skupina intervjuvanih meni, da je kava, če jo uživamo v normalni količini, povsem sprejemljiva – ne koristi, a tudi ne škodi. S to mislijo se tolaži Dejan: »Bom pač eno kavo spil, sej kokr vem, ma to neke pozitivne učinke, ni sam tko, kot se širi v družbi, da ma sam

negativne učinke, ma tud pozitivne, če piješ.« Nina: »Kava v veliki meri ni tok dobra, ni tok zdrava v veliki meri.«

»Pripisujem zdravilne lastnosti«

Tretja skupina intervjuvanih kavi pripisuje pozitivne, torej zdravilne lastnosti. Kava med drugim zvišuje nizek krvni tlak in lajša glavobol, kar so izkusili tudi sami.

- Nika: »Mislm jst osebno, da ma tud zdravilne pozitivne učinke na zdravje, jst, k mam nizek pritisk, in kolikor je znano, je kofein zdravilen za telo.«

- Nastja: »Ja ubistvu me je začela glava bolet, sm mela glavobol, ko sem spila kavo, je blo pa v redu, tko da so pri men tudi zdravstveni razlogi, mam zelo nizek pritisk, tko da jo nujno rabim. Name dobro deluje.«

- Eduardo: »Ne, kava je popolnoma varna in zdrava za uporabo, tako, da se ni za bat.«

Nihče ne meni, da je uživanje kave tako škodljivo, da je ne bi smeli piti. Izsledki raziskav so pokazali, da le 7 % ljudi kave ne pije zaradi neugodnih vplivov na telo (»Coffee and health«, 2017). Čeprav menijo, da ni najbolj zdrava, se ji marsikdo ne misli odpovedati. Očitno je zanje kava tako zelo pomembna, da so pripravljeni zanjo »tvegati« celo svoje zdravje. Sicer pa večina poroča o pozitivnih in negativnih učinkih, če se kavi odrečejo. V številnih raziskavah opažajo, da kava ni le »varna« pijača, ampak celo koristna za zdravje.

Diane Vizthum, prehranska raziskovalka, pravi, da ob besedi »kava« najprej pomislimo na kofein in njegove učinke, a ne smemo pozabiti, da je bogata tudi z antioksidanti in drugimi koristnimi snovmi, ki zlasti ženske varuje pred pojavom srčno-žilnih bolezni in Alzheimerjeve bolezni (»A Doctor Explains: Is Coffee Good For You?«, b.d.).

Podobno ugotavljajo tudi v nedavni obsežni raziskavi britanskih raziskovalev (Coffee consumption and health,2017), v kateri so prišli do zanimivih zaključkov glede vpliva pitja kave na zdravje. Z uživanjem 3–4 kav na dan zmanjšamo tveganje bolezni ledvic in jeter, sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni, srčne kapi, raka jeter, prostate, maternice in kože, levkemije, depresije ter Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.

3.2. Zasvojenost s kavo

»Bi rabil terapije za odvajanje«

59

Na vprašanje, ali bi zdržali en teden brez ene same skodelice kave, smo dobili različne odgovore, od tega, da nikakor, do odgovora »z lahkoto«. Tisti, ki se jim to zdi nemogoče, so se ob vprašanju celo razburili, saj na to še nikoli niso pomislili.

- Nastja: »Ne, ni šans…ne ne ne ne, ni možno, jst ne vem kaj bi nardila, na to sploh še pomisnla nisem nikol..res…ne, ne vem, kaj bi blo, ker u bistvu je kava zmeri na razpolago…«

- Sabina: »Jst ne, nemogoče da bi zdržala en teden brez.«

- Tomaž: »Glava me boli, če je ne spijem, u bistvu bi zdržala z eno kavo…«

Eden izmed intervjuvanih meni, da bi za odvajanje od kave potreboval zdravljenje.

- Oliver: »En teden ne bi zdržal brez kave, ni šans. Če bi se odločil, da bi nehal pit kavo, je skoraj tako, kot če bi nehal pit alkohol, bi rabil terapije za odvajanje, iskreno povedano.«

»Slabše razpoloženje«

Največ intervjuvanih meni, da bi sicer najverjetneje zdržali brez kave, a za ceno številnih negativnih posledic. Psiholog Tom Stafford (2003) omenja, da kofein povzroča zasvojenost in da veliko ljudi pije kavo predvsem zato, da ne bi utrpeli odtegnitvenih simptomov (Stafford, 2003), med katerimi najpogosteje navajajo glavobol, nizek krvni tlak, razdražljivost, nejevoljnost in zaspanost.

- Anja: »Mislm, zdržala bi, sam mi ne bi bilo tok luštn, slabše razpoloženje bi bilo.«

- Nika: »Ja, mislm, lahko bi brez kave preživela normalno /…/, ampak bla bi neki časa mal razdražljiva /…/.«

- Neja: »Upam, da mi je ne bo treba, sicer ne bo več isto.«

- Oliver: »Glava me boli, če ne pijem.«

- Dejan: »Parkrat se mi je zgodil, da k sm zgrešil jutranjo kavo, me je glava bolela in sm bil čist omotičen in sm reku, to je neki narobe.«

- Nika bi se brez kave počutila: »Razdraženo, nejevoljno, zaspano, živčno, nezgovorno predvsem.«

- Tjaša pravi: »Odvzetju kave pripisujem negativne učinke, predvsem povezane z zaspanostjo, dolgočasnostjo in sitnostjo, bilo bi težko.«

»Komot bi lahko bila brez«

Trem intervjuvanim odtegnitev pitja kave ne bi povzročila nobenih težav.

- Neža: »Komot bi lahko bila brez, recimo, če sm prehlajena, mi ful ne paše in mi je usen, če je ne pijem tkrt, tko da bi bila lahko brez in bi pila čaj.«

- Tanja: »Lahko bi bil nek drug napitek, sej tud vedno, ko grem na kavo, ne pijem nujno kave, čas bi mi mogel ostat in navada, ki jo potrebujem.«

- Monika: »Ja bi, sem ugotovila da nimam takega problema, če sem doma cel dan, sploh ni nujno da jo spijem, če je noben ne skuha. Imam pa prijateljice v Makedoniji, kjer ful ljudi pije kavo, poznam ljudi ki ne morejo začet brez kave, sam to je po moje navada /…/«

Neža in Tanja navajata, da bi potrebovali zamenjavo v neki drugi stvari, kar nakazuje, da bolj kot kavo potrebujeta čas in navado, zato bi kavo načeloma lahko nadomestili tudi z drugim

60

napitkom. Delujta po principu, ki ga opisujemo v kategoriji socializacija ob pitju kave, pod

»gremo na kavo«, kjer je kava le postranska stvar. Tudi Monika opaža, da obstajajo ljudje – sama ni ena izmed njih, ki brez kave ne bi zdržali, a to pripisuje navadi in ne fizični zasvojenosti s kavo.

V odgovorih smo prepoznali dva tipa zasvojenosti, telesno zasvojenost in duševno zasvojenost.

Telesna (fizična) zasvojenost se navezuje na kofein kot mamilo, od katerega človek lahko postane odvisen, opozarjajo nevrologi Univerze Johns Hopkins v Baltimoru, ki so leta 2004 proučili 66 raziskav o opuščanju kofeina in ugotovili, da lahko spreminjanje navad pitja kave spremljajo boleči simptomi. Vsak drugi človek je 12–24 ur po zaužitju zadnje kave utrpel neprijeten in dolgotrajen glavobol, v nekaterih primerih omenjajo tudi nemirnost in nezmožnost normalnega delovanja (»Kava je dobra za telo in dušo«, 2008). Glavobol, omotičnost in zaspanost so simptomi, ki bi jih zagotovo lahko umestili v skupino »zares« zasvojenih in so odraz drugačnega poteka kemijskih procesov.

Pri odtegnitvenih simptomih, kot so razdražljivost, živčnost, zdolgočasenost, nezgovornost in nejevoljnost, razlogi morda izvirajo iz drugačne vrste zasvojenosti. Razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je v povprečju s kavo dejansko zasvojenih le 15 % odstotkov prebivalstva (Topik, 2009), kar preračunano pomeni dva in pol intervjuvana v naši raziskavi.

Do možne razrešitve vprašanja smo prišli, ko smo intervjuvane povprašali, ali menijo, da so s kavo zasvojeni, in zakaj menijo tako. Nastja tako pravi, da brez kave nikakor ne bi zdržala, Nika pa omenja, da bi odvzetje pitja kave povzročilo razdraženost, nejevoljnost, zaspanost, živčnost in nezgovornost.

- Nastja: »Ja ja definitivno, tvoj telo se navad ane, da stalno neki pač prejema vase in pomoje da ja, da lahko postaneš odvisen, zasvojen od tega, no sej jst sm.«

- Nika: »Cenovno je dostopna, mislm, da je tud zasvojljiva, stvar navade, k jo začneš pit, jo rabiš, dobrega okusa je.«

Obe na zasvojenost gledata kot na nekaj, kar nastane po večkratnem ponavljanju istega dejanja, kar opisujta kot navado. Vendar pa imata na vzrok zasvojenosti različen pogled. Nastja govori o telesni zasvojenosti in navadi, medtem, ko Nika vidi zunanji, duševni vzrok. Z obema pogledoma smo lahko zasvojeni. Podrobnejši učinek delovanja kofeina na telo opisujemo v teoriji, zato bomo na tem mestu izpostavili predvsem psihološki učinek kofeina oz. dopamina, ki povzročata zasvojenost. Kava zaradi vsebnosti kofeina izboljšuje razpoloženje, kar lahko pripišemo delovanju dopamina, ki je odgovoren za ugodno delovanje možganskega sistema.

Dopamin je povezan z dobrim počutjem in občutkom nagrade ter deluje zasvojljivo. V podzavest sta namreč vrojeni motivacija in ponavljanje dejanj, ob katerih se počutimo dobro.

Naučili smo se, da pitje kave deluje ugodno in s kavo postali zasvojeni – tako kemijsko kot s konkretnim občutkom, ki ga prinaša (Verma, 2013).

Nastja opisuje, da brez kave ne more zdržati in odvisnost pripisuje neposredni zasvojenosti.

Nika, ki bi težje zdržala brez pitja kave zaradi odtegnitvenega stanja, v večji meri povezuje zasvojenost z vedenjem oz. navado.

3.3. Kava kot droga

Kava prežema današnjo družbo. Pijemo jo po vsem svetu, zjutraj, dopoldne med odmori in popoldne. Uživamo jo povsod – doma, v službi, v javnem prostoru. Ljudje vozijo, delajo in igrajo pod vplivom kave. Najdemo jo vedno in povsod. Odgovor za njeno vseprisotnost je kofein (Stafford, 2013).

61

Na vprašanje, ali se jim kava zdi droga, so intervjuvani odgovarjali »da« in »ne«. Mnenja so bila izenačena.

»Lahko smatra kot droga«

Nekateri podajajo lastne izkušnje. Nastja: »Ja zaznam pri sebi, da rabim kavo, neki rabim, ker že pol zard tega bi rekla, povezala z drogo zato, zato po sebi sklepam, da je droga.« Nekateri dobro vedo, da kavo uvrščamo med droge. Neža: »Jst vem, da se jo lahko smatra kot droga.«

oz. da »Je kot prava droga, ampak sicer zelo blaga, ampak ja, ni isto kot kokini listi, ampak lahko bi pa bila v zadostni koncentraciji.«

Vigor svojo definicijo droge zelo nazorno obrazloži in pojasni.

- Vigor: »Kofein je droga tko kot vsaka droga, ker vpliva na tvoje mnenje, na tvoje doživljanje, daje iluzijo, da si buden, se prav, da vpliva na to, kako ti doživljaš svet, to je pol droga, tko kot cigareti in alkohol. Nadaljuje z razlago o masovni uporabi drog:

»Nikotin v zelo masovni uporabi, ampak to, kar je neka droga v masovni uporabi, to nje ne omogoča, da to ni droga, enako velja za farmacevtske droge, mora bit neka psihoaktivna substanca in kofein je, oboje je blo tud v kokakoli.«

»Ne zdi se tko škodljiva kot te droge«

Nekateri kave nikakor nimajo za drogo.

- Ana: »Jst nebi rekla tega tko, moj pogled ni tak, ne morem videt tega kot drogo.«

- Neja: »Ne, ne vidim kot drogo, kot tobak na primer.«

- Nina: »Men se pa ne zdi tko škodljiva kot te droge, men se zdi, da je čist ok, ne vem, nima teh nevarnih stvari v seb, k ti škodje, kot nikotin al pa kej druzga.«

Kofein deluje na dopamin (podobno kot amfetamin in kokain), le da je učinek kave veliko manjši in bolj subtilen (Stafford, 2013). Kavo uvrščamo med psihoaktivne droge, ki omamljajo in zasvojujejo (Tucker, 2011), zato ji povsem upravičeno rečemo droga, podobno kot to velja za ekstazi, kokain, travo in ostale socialno bolj sprejemljive snovi, kot sta tobak in alkohol.

»Naučeni, da je to nekaj navadnega, vsakdanjega«

Tudi Anja meni, da so nekatere droge tako razširjene in vsakdanje, da jih nimamo za droge, saj droge povezujemo z bolj nevsakdanjimi in škodljivimi lastnostmi in pojavi.

- Anja: »V kakšnih debatah, mislim da je isto kot različni opijati, bi rekla, da je družbeno sprejeta droga, k je mal manj škodljiva, čeprou ni nujno, ne vem, ker smo nekak naučeni da je to nekaj navadnega, vsakdanjega, vsaj velika večina ljudi ne povezuje kave z drogo.«

Alkohol, tobak in kava se od drog razlikujejo po tem, da so legalno dostopni in jih lahko uživamo v javnosti, zato jih imenujemo tudi »družbeno sprejemljive droge«. Kave niso uvrstili med droge in tudi v kolektivni zavesti kava ni škodljiva pijača.

Kava v javnosti v primerjavi s tobakom in alkoholom, ki sta dokazano škodljiva za zdravje in ju skušamo omejiti, ni »grožnja« za zdravje in je zato ne omejujemo, ampak celo spodbujamo (več v kategoriji »Simbolni pomen kave«).

62

4. OZAVEŠČENOST O PRIDELAVI KAVE IN ODGOVORNO POTROŠNIŠTVO

In document DRUŽBENI POMEN PITJA KAVE Magistrsko delo (Strani 58-63)