Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
IZVRŠNI SVET OBRAZLOŽITEV
Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slove- nije sta na 23. seji, dne 2. novembra 1983, sprejela osnutek zakona o stečaju nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov.
Pri tem sta zbora zadolžila Izvršni svet Skupščine SR Slove- nije, da pri pripravi zakonskega predloga upošteva stališča, predloge in pripombe delovnih teles skupščine in zborov, pripombe skupin delegatov in pripombe iz razprave delegatov na seji zborov.
Zbora sta sklenila, naj izvršni svet predloži zakonski pred- log Skupščini SR Slovenije potem, ko bo razrešeno vprašanje, aH je sprejeta pobuda za spremembo zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev glede izenačitve obveznosti organizacij združenega dela pri plačilih proiz- vodov in storitev samostojnih obrtnikov in po obravnavi pro- blematike drobnega gospodarstva v Skupščini SR Slovenije.
Predlagatelj je pri pripravi zakonskega predloga upošteval oba sklepa.
Pobuda za izenačenje pravnega režima zavarovanja terjatev samostojnih obrtnikov do organizacij združenega dela z reži- mom, ki velja med organizacijami združenega dela, ni bila sprejeta. Zakon o dopolnitvi zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki je objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 15/84 dne 30. marca 1984, vsebuje namreč samo določbe, potrebne zaradi uskladitve s spremenjeno določbo 146. člena zakona o združenem delu, nima pa nobenih določb v zvezi z zavarovanjem terjatev samostojnih obrtnikov do organizacij združenega dela.
Gradivo »Stanje in usmeritve razvoja drobnega gospodar-
stva v SR Sloveniji« sta obravnavala Zbor združenega dela in Zbor občin na 28. seji, dne 2. februarja 1984, sta pa tedaj sklepanje o gradivu odložila in bosta o njem sklepala dne 7/5-1984. Predlog ugotovitev, stališč in sklepov o stanju in usmeritvah razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji ne vsebuje ničesar, kar bi pomenilo oviro za sprejem tega za- kona. Zakon bo zapolnil pravno praznino gleda stečajnega postopka nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov. V in- teresu pravne varnosti obrtnikov samih je, da bodo zadeve v zvezi s stečajem zakonsko urejene. To velja tako v primeru, ko bo obrtnik v stečajnem postopku nastopal kot upnik, kakor tudi, ko bo udeležen kot dolžnik. V tem smislu pomeni predla- gani zakon doprinos k pravnemu urejanju razmer na področju drobnega gospodarstva, ne more pa ta zakon sam po sebi v ničemer vplivati na ekonomski položaj obrtnikov. Do uvedbe stečajnega postopka lahko pride zaradi ekonomskih razlo- gov, zakon pa določa le pravila postopka in pri tem varuje upravičene interese družbe, upnikov in dolžnika samega.
Od delovnih teles skupščine sta pripombe podala Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem Zbora občin in Zako- nodajno-pravna komisija.
Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem Zbora ob- čin je podprl pripombo Zveze obrtnih združenj Slovenije, da bi bilo treba še pred sprejemom zakona o stečaju nad obrato- valnicami samostojnih obrtnikov spremeniti zakon o zavaro- vanju plačil med porabniki družbenih sredstev, tako da bodo določbe tega zakona veljale tudi za organizacije združenega dela, ki so dolžne plačati obrtniku opravljene storitve ali
dobavljene proizvode. Ker sta smiselno enako stališče zavzela tudi oba zbora, velja pojasnilo k sklepu zborov za to pri- pombo.
Več pripomb k besedilu zakona je sprejela Zakonodajno- pravna komisija Skupščine SR Slovenije.
Predlagatelj je večino pripomb upošteval in je besedilo posameznih določb ustrezno popravil. Gre za naslednje pri- pombe:
10. člen: .
Drugi odstavek je dopolnjen tako, da stečajni senat lahko spremeni odločitve stečajnega sodnika, stečajnega upravite- lja in upravitelja prisilne poravnave tudi na ugovor in ne samo po uradni dolžnosti oziroma na predlog, kot je bilo določeno v osnutku.
17. člen - zdaj 18. člen
je dopolnjen z drugim odstavkom, ki določa, da dolžnik in upniki lahko zoper ukrepe stečajnega upravitelja vložijo ugo- vor pri stečajnem senatu.
23. člen - zdaj 24. člen
je popravljen tako, da predlagatelj, ki je umaknil predlog za uvedbo stečajnega postopka, plača stroške v zvezi z uvedbo stečajnega postopka, in ne, kot je bilo določeno v osnutku, stroške stečajnega postopka. Če namreč pride do umika še pred uvedbo postopka, ni mogoče govoriti o stroških po- stopka. Določeni stroški v zvezi s predlogom za uvedbo po- stopka in v zvezi z umikom pa vendarle lahko nastanejo in te mora nositi predlagatelj, ki je svoj predlog umaknil.
32. člen - zdaj 28. člen
je popravljen tako, da lahko stečajni senat še pred izdajo sklepa o uvedbi stečajnega postopka odredi v zemljiški knjigi zaznambo predloga za uvedbo stečajnega postopka. V osnutku je bilo napačno določeno, da stečajni senat odredi zaznambo uvedbe postopka, kar pred izdajo sklepa o uvedbi postopka ni mogoče.
43. člen - zdaj 39. člen:
Dodana je določba o objavi oklica uvedbe stečajnega po- stopka, ki je bila v osnutku pomotoma izpuščena.
45. člen - zdaj 42. člen:
Popravljena je navedba določb zakona o sanaciji in prene- hanju organizacij združenega dela, ki se smiselno uporabljajo v postopku po tem zakonu, tako da sta izpuščena 164. in 165.
člen zveznega zakona. Vsebina teh določb je namreč v pred- logu zakona zajeta v 54., 54. in 55. členu.
46. in 67. člen - zdaj 47. in 68. člen:
Ti dve določbi sta popravljeni tako, da velja izjemen režim pri izvršbah in izplačilih iz razdelitvene mase za odškodnine za izgubljeno preživnino in ne za izgubljeno preživnino, kot je bilo določeno v osnutku. Gre za popravek pri opredelitvi pravnega pojma, ki ne spreminja vsebine zakonske določbe.
81. člen - zdaj 82. člen:
Izpuščena je določba o zaporu kot zagroženi kazni za prekršek po tem členu. Četrti odstavek 5. člena zakona o prekrških namreč določa, da se sme za prekrške posamezni- kov, ki jih storijo v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavno- sti predpisati samo denarna kazen. Po mnenju Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo veže ta določba kazni na subjekt odgovornosti. V obravnavanem primeru pa gre poleg tega za opustitev obveznosti v zvezi z opravljanjem poklica in je zato v tem primeru mogoče predpisati samo denarno ka- zen.
Zaporna kazen je bila kot alternativna predvidena v osnutku zato, ker je predlagatelj štel, da gre s tem za zagotavljanje
procesne discipline in torej za sankcioniranje dolžnikovega ravnanja oziroma opustitev v postopku, kar ni v neposredni zvezi z opravljanjem dejavnosti. Kot smotrno je predlagatelj zaporno kazen vnesel v osnutek zato, ker denarna kazen v stečajnem postopku v bistvu stečajnega dolžnika sploh ne prizadene, prizadene pa upnike, ker zmanjšuje stečajno maso.
Vendar predlagatelj kljub takim razlogom sprejema pravno mnenje Republiškega sekretariata za pravosodje in sledeč pripombi Zakonodajno-pravne komisije, ki je naročila prouči- tev te določbe, popravlja 82. člen tako, da je za prekršek po tem členu zagrožena samo denarna kazen.
Predlasgatelj je upošteval pripombe Zakonodajno-pravne komisije glede sistematike in je razvrstil posamezne določbe tako, kot je predlagala Zakonodajno-pravna komisija. Pred- logu te komisije ni sledil samo glede 35. člena, ki naj bi se razdelil v dva člena. Namesto tega je ta člen (zdaj 36. člen) popravil tako, da je zamenjal vrstni red odstavkov, člen pa razmestil na prvo mesto v novem oddelku »4. Uvedba stečaj- nega postopka in pravne posledice«.
Predlagatelj meni, da je s tem smiselno zadostil pripombi Zakonodajno-pravne komisije, obdržal pa je kljub temu obe določbi 36. člena v enem členu, ker sta med seboj vsebinsko povezani.
Glede poimenovanja in razmestitve oddelkov je predlagatelj v celoti upošteval pripombe Zakonodajno-pravne komisije.
Od pripomb k posameznim členom predlagatelj ni upošte- val edinole pripombe Zakonodajno-pravne komisije k 3. točki 17. in 1. točki 80. člena v zvezi z 41. členom (zdaj 3. točka 18.
člena in 1. točka 81. člena v zvezi s 45. členom). Pripomba vidi neskladnost 3. točke 18. člena in 1. točke 81. člena s 45.
členom zato, ker po prvonavedenih določbah stečajni upravi- telj postavi komisijo za inventuro, po 45. členu pa sam opravi popis premoženja stečajnega dolžnika.
Po mnenju predlagatelja ne gre za neusklajenost. Inventura namreč ni isto kot popis, inventura zajema tudi vrednost premoženja in obsega tudi terjatve in dolgove ter predstavlja del začetne stečajne bilance, medtem ko se popis nanaša zgolj na zatečeno stanje dolžnikovega premoženja brez na- vedbe vrednosti in pomeni le prvi korak k zavarovanju obsto- ječega stanja, da se le to ne bi spreminjalo na škodo katerega- koli od udeležencev v postopku. Inventuro mora po knjigo- vodskih predpisih opraviti komisija; popis v smislu 45. člena pa lahko sestavi stečajni upravitelj sam, toda v navzočnosti dolžnika oziroma v primeru njegove nedosegljivosti ali odklo- nitve sodelovanja, v navzočnosti dveh prič, s čemer naj bi bila zagotovljena korektnost popisa.
Pripombe skupin delegatov pred zasedanjem zborov in delegatov na seji zborov so terjale, naj se sprejem zakona odloži do rešitve vprašanja izenačitve režima pri zavarovanju plačil med obrtniki in organizacijami združenega dela. Glede teh pripomb se predlagatelj sklicuje na obrazložitev, ki se nanaša na ustrezen sklep zborov.
Predlagatelj je nekatere določbe popravil, ne da bi jih pri tem vsebinsko spreminjal. Dopolnil je 21. člen z določbo, da mora biti sklep o razrešitvi stečajnega upravitelja oziroma upravitelja prisilne poravnave objavljen v Uradnem listu SFRJ.
Ta dopolnitev je potrebna glede na določbo o roku za ugovor, ki začne teči od objave v uradnem listu, je pa tudi v skladu s prakso sodišč.
Za izvedbo zakona niso potrebna finančna sredstva, ker bodo stečajni postopek vodila redna sodišča v okviru svojih delovnih nalog: obseg dela sodišč se s tem ne bo povečal.
priloga poročevalca 31
PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (ESA-483)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 127. seji dne 19. 4.
1984 določil besedilo:
- PREDLOGA ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRI DELU,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 210.
člena, 261. in 262. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.
izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 85. člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in na
podlagi 215. in 216. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije določil, da bosta kot njegova predstavnika pri delu skupščin- skih delovnih teles sodelovala:
- Peter TOS, član Izvršnega sveta in predsednik Republi- škega komiteja za delo,
- Ana POPOVIĆ, namestnica predsednika Republiškega komiteja za delo.
Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKI KOMITE ZA DELO
POVZETEK S predlogom za izdajo zakona o spremembah in dopol-
nitvah zakona o varstvu pri delu se ne spreminjajo te- meljna načeta, na katerih temelji veljavni zakon, ampak se predvidevajo samo določene izpopolnitve, ki jih nareku- jejo izkušnje, pridobljene tekom desetletnega uveljavljanja
dosedanjega zakonskega urejanja varstva pri delu.
Te spremembe in dopolnitve zadevajo naslednje:
1. Enako obravnavanje, kot velja sedaj za poškodbe pri delu, se naj upe/je tudi za poklicne bolezni, kar pomeni:
- obvezno prijavo poklicnih bolezni, - obvezno evidenco poklicnih bolezni in
- obvezno raziskavo posameznih primerov poklicnih bolezni, kadar imajo le-te trajne posledice.
Te materije zakon o varstvu pri delu dosedaj ni urejal, narekuje pa jo zahteva konvencije št. 121 Mednarodne organizacije dela o dajatvah za nesreče pri delu in po- klicne bolezni, ki jo je naša država ratificirala 31. oktobra
1968 (Ur. list SFRJ, št. 35/70).
2. Razširitev kroga oseb, ki uživajo varstvo pri delu na vse tiste, ki jim je spremenjena sistemska zakonodaja o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list SRS, št.
27/73) zagotovila odgovarjajoče pravice iz tega naslova, Zaradi preprečevanja invalidnosti je potrebno ta razšir- jen krog oseb zavezati, da:
- izvaja preventivne ukrepe in ukrepe varstva pri delu, - stalno izboljšuje delovne razmere in delovno okolje, - zagotavlja odgovarjajoče usposabljanje za varno delo in - da izboljšuje vse druge predpisane varstvene ukrepe.
Dosedanji zakon nalaga dolžnosti samo tistim, ki so v delovnem razmerju, udeležencem usmerjenega izobraže- vanja v času praktičnega pouka, delovne in proizvodne prakse in osebam, ki delajo v delavnicah v času prestaja- nja prostostnih kazni.
3. Zakon naj bi listinske dokaze izpolnjevanja predpisa- nih varstvenih ukrepov in normativov nadomestil z bolj- šimi rešitvami.
4. Določitev tistih varstvenih ukrepov in normativov, ki zagotavljajo predhodno varstvo že pri:
- projektiranju, graditvi in konstrukciji objektov, - projektiranju tehnološkega procesa,
- projektiranju, konstruiranju in izdelovanju delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo delavcev pri delu,
da se s tem prepreči večja družbena škoda, ki jo po- vzroče stroški naknadnega odpravljanja pomanjkljivosti.
5. Določitev skrajnih rokov izvajanja periodičnih pregle- dov in preiskav delovnih razmer in delovnega okolja ter zagotoviti nadzor nad kvaliteto dela teh načinov in postop- kov pregledov in preiskav. Za dela, kjer se šteje zavaro- valna doba s povečanjem morajo biti roki pregledov in preiskav še enkrat pogostejši.
6. Določiti, da se mora pogoje za zdravstvene in psihofi- zične sposobnosti delavca pri delih oziroma nalogah, kjer je večja nevarnost poškodb ali zdravstvenih okvar, u kladiti s strokovnim mnenjem medicine dela, s čemer bi dosegli večjo stopnjo poenotenja.
7. Zakon naj ne bi več določal organizacijski oblik opravljanja strokovnih nalog iz varstva pri delu, ampak bi določal le obveznost da delavci samoupravno urejajo to vprašanje v odvisnosti od posebnosti in zahtevnosti delov- nega procesa in uporabe sredstev za delo.
8. Razširiti uspostavljanje pooblastilnega razmerja med Republiškim komitejem za delo in organizacijami združe- nega dela za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu, za tiste naloge za katere bodo le-te izpolnjevale predpisane pogoje, ne da bi uspostavitev ve- zali samo na tiste, ki so registrirane za predmet poslovanja raziskovanja, izvajanja in pospeševanja varstva pri delu.
9. Določiti je potrebno drugačno razdelitev pristojnosti za izvajanje nadzorstva nad področjem varstva pri delu med republiškim inšpektoratom za delo in občinskimi oziroma medobčinskimi organi inšpekcije dela, tako, da dosedanje pomožno načelo porazdelitve ne bi bilo več edino merilo. S tem bi dosegli večjo racionalizacijo pri delu omenjenih organov.
Razmejiti bi bilo potrebno pristojnosti izvajanja nadzor- stva med organi inšpekcije dela in sanitarno inšpekcijo na nekaterih področjih varstva pri delu, to je glede zdravstve- nega varstva pri delu. Prav tako bi bilo potrebno razmejiti pristojnosti glede izvajanja nadzorstva na področju var- stva pri delu v pomorstvu med republiškim inšpektoratom za delo in Jugoslovanskim ladijskim registrom oziroma luško kapetanijo.
10. Zakon o prekrških določa, da se prekrški predpisu- jejo samo z zakonom, uredbo ali odlokom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in z odloki občinskih skupščin.
Zato je potrebno v spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pri delu vnesti vse tiste prekrške, ki so sedaj določeni v posameznih pravilnikih, višine denarnih kazni pa uskladiti tako kot zahteva 25. člen zakona o prekrških.
I. Ustavna podlaga
Ustavna podlaga je 1. točka prvega odstavka 321. člena Ustave SR Slovenije, po kateri ureja varstvo pri delu Skup- ščina SR Slovenije z zakonom.
II. Ocena stanja področja, ki ga je treba urediti s predlaganim zakonom
Skupščina SR Slovenije je dne 16. oktobra 1974. leta na seji Zbora združenega dela sprejela zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74). Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št.
16/80) so bile dopolnjene nekatere določbe o vodenju evi- denc in poročil varstva pri delu in spremenjene višine denar- nih kazni za prekrške, ki jih storijo pravne in fizične osebe po tem zakonu. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu je določil, da se morajo voditi evidence in poročila tudi o kooperantskih pogodbah in nastalih razmerjih za opravljanje del, ki jih sklepajo organizacije združenega dela z nosilci samostojnega osebnega dela ali z njihovimi zadrugami.
Zakon o varstvu pri delu, če ne upoštevamo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu iz leta 1980, velja in se izvaja že skoraj deset let. Z njegovo uveljavi- tvijo kot prvega sistemskega zakona za varstvo pri delu s široko zasnovo vse širšega podružbljanja, zagotavljanja var- nih delovnih razmer in varnega delovnega in življenjskega okolja delavcev v organizacijah združenega dela, so se začeli pomembnejše razvijati samoupravni odnosi zagotavljanja tega varstva. Zakon o varstvu pri delu (v nadaljevanju le:
zakon) je zaradi opredeljene značilnosti določanja le po- membnejših načel, pravic in obveznosti varstva pri delu ra- zličnih subjektov na tem področju določil, da je delavec v združenem delu temeljni nosilec vseh pravic in obveznosti zagotavljanja varnih delovnih razmer in varnega delovnega okolja v vsaki obliki organiziranega dela.
Uveljavitev sistemskih rešitev zakona o medsebojnih raz- merjih delavcev v združenem delu na tem področju je omogo- čila nastanek številnih samoupravnih predpisov o zagotavlja- nju varstva pri delu, pripomogla k različnim aktivnostim za ustvarjanje boljših delovnih razmer delavcev; vse to pa je ustvarilo ustreznejše vrednotenje varnega dela. Zakon je na- mreč pripomogel, da danes varstvo pri delu ne pomeni več (samo) higienskotehnične zaščite, temveč je pomemben se- stavni del vseh medsebojnih razmerij delavcev v različnih oblikah organiziranega dela pri izvajanju del oziroma nalog, h katerim so razporejeni, tako da se zmanjšujejo nevarnosti za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.
V zvezi z uresničevanjem veljavnega zakona je bila oprav- ljena analiza nekaterih vprašanj urejanja in izvajanja varstva pri delu s predlogi za spremembo. O analizi uresničevanja zakona so oblikovali svoja mnenja, stališča in predloge tudi združeno delo in okovni delavci, ki opravljajo naloge o varstvu pri delu na posebnih posvetovanjih ter strokovne inštitucije, ki se ukvarjajo z razvojem, pospeševanjem in izvajanjem var- stva pri delu.
Ugotovitve analize so, daje prvenstveno potrebno nadaljnje dlnjevanje in izpopolnjevanje sistema pravnega urejanja var- stva pri delu v SR Sloveniji usmeriti v zagotovitev:
- enakega obravnavanja poklicnih bolezni, kot sedaj velja za poškodbe pri delu, in
- razširitve kroga oseb, ki uživajo varstvo pri delu.
Poleg navedenih vprašanj, ki posebej utemeljujejo ta pred- log in zaradi katerih bi bilo potrebno spremeniti in dopolniti zakon, pa bi bilo potrebno urediti še nekatera v zvezi z:
- listinskimi dokazi izvajanja predpisanih varstvenih ukre- pov in normativov,
določevanjem varstvenih ukrepov in normativov predho- dnega varstva pri delu z ozirom na vrste sredstev za delo in nevarnosti, ki pri njih obstajajo,
- določanjem skrajnih rokov opravljanja občasnih pregle- dov in preiskav delovnih razmer in delovnega okolja in zago- tovitvijo nadzora nad kvaliteto teh načinov in postopkov pre- gledov in preiskav,
- določanjem pogojev za zdravstvene in psihofizične spo- sobnosti delavcev pri delih oziroma nalogah, kjer je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar,
- določevanjem organizacijskih oblik opravljanja strokov- nih nalog iz varstva pri delu,
- določanjem vzpostavljanja pooblastilnega razmerja med Republiškim komitejem za delo in organizacijami združenega dela za opravljanje nekaterih strokovnih nalog s področja varstva pri delu,
- porazdelitvijo pristojnosti opravljanja inšpekcijskega nadzorstva na področju varstva pri delu med Republiškim inšpektoratom za delo in občinskimi oziroma medobčinskimi organi inšpekcije dela, med organi inšpekcije dela in sani- tarno inšpekcijo ter med Republiškim inšpektoratom za delo in Jugoslovanskim ladijskim registrom oziroma luško kapeta- nijo glede varstva pri delu v pomorstvu,
- ureditvijo nekaterih vprašanj, ki so zdaj predmet izvršil- nih predpisov v skladu z zahtevo zakona o prekrških.
III. Razlogi, ki narekujejo izdajo zakona
Vedno obsežnejši in hitrejši tehnološki razvoj z uvajanjem novih delovnih, tehnoloških in drugih postopkov v vse oblike organiziranega dela, z uvajanjem vse bolj nevarnih in ogrožu- jočih kemičnih in fizikalnih škodljivosti in podobno, ima tudi za posledico nastanek novih ali povečevanje obstoječih ne- varnosti za zdravlje in življenje delavcev in drugih oseb pri delu. Poleg tega sodobni medicinski postopki in potreba raziskovanja na področju medicine dela dopuščajo in omogo- čajo potrebna spoznanja takšnih nevarnosti in bolezni kot njihovih posledic, ki so ali poklicne bolezni ali pa bolezni v zvezi z delom.
Zaradi tega, da bo omogočeno pravočasno odkrivanje in preprečevanje vseh razlogov za nastanek poklicnih bolezni ali takšnih, ki so v zvezi z delom, s tem pa tudi, da ne bo prišlo do invalidnosti, je potrebno uveljaviti enako obravnavanje po- klicnih bolezni, kot to velja sedaj za poškodbe pri delu.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju SR Slo- venije (Uradni list SRS, št. 27/83) je razširil krog zavarovan- cev. Tako poleg oseb, obvezno zavarovanih po zakonu o temelnjih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarova- nja (Uradni list SFRJ, št. 24/82), so na novo zavarovanci tudi kmetje, kot to določa republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Dosedanji zakon o varstvu pri delu nalaga dolžnosti s po- dročja varstva pri delu le tistim, ki so v delovnem razmerju, udeležencem usmerjenega izobraževanja v času praktičnega pouka, delovne in proizvodne prakse in osebam, ki delajo v delavnicah v času prestajanja prostostne kazni.
Razširitev kroga zavarovancev temelji na dejstvu vse bolj pospešenega mehaniziranja opravljanja dela navedenih oseb, zato je potrebno spremeniti in dopolniti zakon o varstvu pri delu v tej smeri, da se jih zaveže k določenim obveznostim iz varstva pri delu.
Uveljavljanje zakona o varstvu pri delu do sedaj je pokazalo na potrebo dograditve še nekaterih njegovih rešitev.
Tako bi bilo potrebno določiti tiste varstvene ukrepe in normative, ki zagotavljajo predhodno varstvo, posebej pri projektiranju in konstruiranju objektov, tehnoloških procesov in podobno. Zakon sedaj varstvenih ukrepov in normativov ne določa. To prepušča samoupravnemu urejanju, ki jih, kakor izhaja iz analize samoupravnih splošnih aktov, določa pres- plošno in ne odraža posebnosti delovnih, tehnoloških in dru- gih procesov in sredstev za delo. Zato bi bilo potrebno v zakonu določiti, katere varstvene ukrepe in normative morajo delavci sprejeti za delovne in pomožne prostore, za delovne naprave in priprave na mehaniziran in drug pogon, za de- lovne, tehnološke in druge postopke ter za sredstva in opremo za osebno varnost delavcev pri delu.
Takšna podrobnejša določitev varstvenih ukrepov in nor- mativov bi v veliki meri preprečila večjo družbeno škodo, ki bi jo povzročilo naknadno odpravljanje pomanjkljivosti na že dokončanih objektih.
Pri zagotavljanju varnih delovnih razmer in varnega delov- nega okolja je pomembno določevanje načinov, postopkov in rokov za izvajanje občasnih pregledov in preiskav delovnih in pomožnih objektov, delovnih prostorov, delovnih priprav in naprav, sredstev in opreme za osebno varstvo delavcev pri delu. Z njimi ugotavljamo ali sredstva za delo ustrezajo pred- pisom o varstvu pri delu in ali zagotavljajo delavcem varno delo. Načine in postopke ugotavljanja kemičnih, bioloških in fizikalnih škodljivosti ter mikroklime je potrebno opravljati v
priloga poročevalca 33