Na podlagi 6

(1)

Ljubljana, 8. 5. 1984

POROČILO

o delu Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji za leto 1983 (E S A-485) STR. 2

OSNUTEK ZAKONA *

o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (ESA-237) str e

OSNUTEK ZAKONA ^oocl

o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne (ESA-386) str ie

PREDLOG ZAKONA

o steč aju nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov (ESA-237) str 25

PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (ESA-483)

PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o sofinanciranju programa obnove in modernizacije oddajniškega in prenosnega sistema radiotelevizije Ljubljana v obdobju 1984—1986 z osnutkom zakona

(ESA- 484) ^{STR 37}

(2)

POROČILO

o delu Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji za leto 1983 (ESA-485)*

Na podlagi 6 člena Zakona o Službi družbenega knjigo-

xs!^{va v SR} Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/77) v prilogi pošiljamo poročilo o delu in zaključni račun Službe druž- benega knjigovodstva v SR Sloveniji za leto 1983.

O obeh dokumentih je razpravljal svet Službe družbe- nega knjigovodstva v SR Sloveniji in jih sprejel na svojih sejah 26. aprila in 23. februarja 1984.

Na podlagi 6. ciena zakona o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 24/77) je svet službe knjigovodstva v SR Sloveniji na svoji seji dne 26. 4. 1984 sprejel

POROČILO

O DELU SLUŽBE DRUŽBENEGA

KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI ZA LETO 1983

I. UVOD

V skladu z zakonom mora Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji predložiti Skupščini SR Slovenije poročilo o delu in zaključni račun za leto 1983

Naloge službe so tudi v letu 1983 obsegale evidence in informativno-analitično dejavnost v zvezi z razpolaganjem z družbenimi sredstvi, nadzorstvo nad zakonitostjo razpolaga- nja z družbenimi sredstvi in izpolnjevanjem obveznosti upo- rabrtikov družbenih sredstev ter opravljanje ekonomsko-fi- nančne revizije in plačilnega prometa v državi za uporabnike družbenih sredstev.

V poročilu je kratek pregled vsebine in obsega opravljeneaa dela, opisani pa so tudi nekateri pomembnejši problemi, ki jih je služba ugotovila pri izvajanju predpisov.

Služba je pri izvajanju zakonov in drugih predpisov opravila obsežno delo, ki je bilo toliko zahtevnejše spričo težkih Go- spodarskih razmer v združenem delu in zaradi številnih naloq v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. Siužba si je prizadevala, da bi se cim bolj dosledno izvajala politika gospodarske stabilizacije,da bi bilo združeno delo čim prej in čim bolj popolno obveščeno o uresničevanju te politike, hkrati pa je aktivno sodelovala pri dograjevanju družbenega sistema informiranja in modernizaciji tehnologije dela v službi. Z učinkovitim delom zeli služba čim več prispevati k redu in zakonitosti v tinančnem in materiajem poslovanju.

Razen opravljenih nalog delovnih skupnosti službe pa je treba omeniti tudi delovanje sveta službe kot družbeneqa organa upravljanja. Svet službe je sprejel vse pomembnejše odločitve v zvezi z organizacijo in delovanjem službe; sprejel družbene dogovore in samoupravne sporazume, h katerim je pristopila služba; sprejel načrt aktivnosti službe za uresniče- vanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije- sprejel podrobnejši načrt del in nalog službe pri izvedbi programa aktivnosti za izvajanje zakona o družbenem sistemu informiranja; obravnaval problematiko delovnega področja službe in dajal smernice za njeno delo.

II. PREGLED OPRAVLJENEGA DELA

Temeljne naloge službe za leto 1983 so bile podrobno zacrtane v »Programu dela službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji za leto 1983«. Razen račrtanih nalog pa je služba opravila vse naloge, ki jih v začetku leta ni mogla

• Poroćilu o delu Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji za leto 1983 je bil ^ Zaključni račun Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji za leto 1983, ki je na razpolago v dokumentaciji Skupščine SR Slovenije

predvideti, to so predvsem naloge v zvezi,s spremljanjem uresničevanja raznih zakonskih in drugih predpisov ki so bili sprejeti med letom.

1. Uporabniki družbenih sredstev so imeli ob koncu preteklega leta pri službi 28.423 žiro računov in 41.849 računov za izločena sredstva (sredstva rezerv, skupne porabe, računi za investicije in druga sredstva).

Poleg tega je imela služba odprtih še 19.981 računov prek katerih je evidentirala, v skladu z zveznimi iri republiškimi predpisi, razne tokove družbenih sredstev. V okviru posamezne občine je vodila poprečno 282 računov za vplačevanje raznih davkov, prispevkov in drugih obveznosti za financira- nje splošne družbene, skupne in druge porabe, kakor tudi za vplačevanje posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in AP Kosovo. Vplačana sredstva na prehodne in vplačilne račune je služba pravočasno razporejala na žiro račune uporabnikov teh sredstev.

Služba je posvečala vso pozornost vodenju registra uporabnikov družbenih sredstev, in ga usklajevala z enotnim registrom organizacij in skupnosti, ki ga vodi Zavod SR Slove- nije za statistiko. Služba je tudi v letu 1983 opozarjala uporabnike družbenih sredstev, da odpravijo vse tiste račune, na katerih že dalj časa niso imeli prometa in tiste, ki niso več odprti v skladu s predpisi.

Podatki o sredstvih na žiro in drugih računih, ki jih vodi služba, kakor tudi podatki, ki jih morajo dajati službi uporabniki družbenih sredstev, so temelj informacijskega sistema, ki ga zagotavlja služba.

V primerjavi z letom 1982 se obseg statističnih raziskovanj, ki jih je opravila služba ni bistveno spremenil.

V letu 1983 je opravila služba 33 statističnih raziskovanj, predpisanih v planu statističnih raziskovanj, pomembnih za vso državo in 14 statističnih raziskovanj, predpisanih z drugimi zveznimi ali republiškimi predpisi.

Da bi v čim večji meri krili informacijske potrebe združe- nega dela in organov ter organizacij družbenopolitičnih skupnosti, je služba v zadnjem letu povečala na erii strani obseg objavljenih podatkov, na drugi strani pa obdelovala podatke po raznih zahtevkih, ki so jih dali uporabniki. Poleg tega je ' služba pripravila posebno publikacijo v kateri je predstavila kratko vsebino vseh statističnih in informativno-analitičnih publikacij, ki- jih izdaja za raven občin in republike in jo poslala vsem gospodarskim organizacijam združenega dela, večjim organizacijam družbenih dejavnosti in vsem družbe- nopolitičnim skupnostim.

Služba je tudi aktivno sodelovala na regijskih posvetih o uveljavljanju zakona o družbenem sistemu informiranja v slovenskih občinah, ki sta jih organizirala Skupnost slovenskih občin in Republiški komite za informiranje. Na teh posvetih so bile predstavljene delokrog in pristojnosti službe, vsebina in značilnosti informativno-analitične funkcije ter potek aktivnosti, ki jih je služba začrtala s podrobnejšim programom za izvajanje zakona o družbenem sistemu informiranja.

Uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je zahtevalo od službe, da poleg osnovnih nalog obveščanja, ki so začrtane že z zakonom o službi družbenega knjigovodstva, namenja večjo pozornost sprotnemu obvešča- nju o izvajanju posameznih ukrepov tekoče gospodarske politike ter drugim aktualnim dogajanjem, še posebej perečim problemom pri poslovanju organizacij združenega dela. Po-

(3)

stavljene so bile številne zahteve po novih podatkih in novih pisnih informacijah, kar je terjalo tudi pripravo novih metodo- logij. Povečanje javnosti dela službe pa, je zahtevalo tudi aktivnejše sodelovanje z drugimi informacijskimi službami za poenotenje in zboljšanje informiranja.

V letu 1983 je bilo objavljenih 1.286 analiz oziroma informacij. Podatki zaključnih računov in periodičnih obračunov organizacij združenega dela s področja gospodarstva so bili obravnavani v 331 rednih informacijah, podatki organizacij združenega dela družbenih dejavnosti v 137 rednih informacijah, bank in drugih finančnih organizacij v 6 rednih informacijah, samoupravnih interesnih skupnosti v 36 rednih inormaci- jah in podatki proračunov in organov družbenopolitičnih skupnosti v 32 rednih informacijah.

V letu 1983 je bila dana večja teža kratkim, hitrim informaci- jam o posameznih pojavih in problemih. Podatki bijanc ^or9^a"

nizacij združenega dela ter evidenc in poročil službe so bili podlaga za sestavo 686 občasnih informacij, v katerih je bilo obravnavano finančno stanje posameznih organizacij združe- nega dela, finančno stanje organizacij združenega dela, ki so izkazale izgubo, finančni rezultati gospodarskih enot v tujim, posamezni pojavi in problemi pri poslovanju organizacij zdru- ženega dela, uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, gibanje vseh oblik porabe, izvajanje interventnih zakonov itd. Za neposredno obveščanje o rezultatih dela delavcev in poslovanju organizacij združenega dela, ki so jim ena izmed podlag tudi »primerjalni kazalci«, pa je služba pripravila 58 analiz oziroma informacij.

2. V okviru kontrole zakonitosti ustvarjanja, delitve in uporabe družbenih sredstev ter izpolnjevanja obveznosti uporabnikov družbenih sredstev, je služba v preteklem letu P°s^e°^el pozorno spremljala uresničevanje sistemskih, intervencijskih in drugih predpisov, s katerimi se zagotavlja finančni red in izvajanje ekonomske stabilizacije. Pri tem je bilo bistveno delovanje službe v postopkih predhodne kontrole, ko je mo- goče, na eni strani preprečevati nezakonito ali nepravilno razpolaganje in uporabo družbenih sredstev, na drugi strani pa pojasnjevati uporabnikom družbenih sredstev pravilno uporabo predpisov. .

Predhodna kontrola je v preteklem letu preverjala finančno materialno poslovanje 27.632 uporabnikov družbenih sredstev in zavrnila 9.810 uporabnikom družbenih sredstev 42.354 nalogov v skupnem znesku 5.161.707 tisoč din. V primerjavi z letom 1982 je bilo število zavrnjenih nalogov manjše za^/o.

Tako kot vsa leta je bilo največ nalogov vrnjenih uporabnikom družbenih sredstev zato, ker nalogi niso bili pravilno in točno napisani, manj pa zaradi tega, ker bi uporabniki želeli nenamensko uporabiti sredstva. Značilno za lansko leto pa je, da se je, ob naraščajoči nelikvidnosti, skoraj podvojilo število naloaov, ki jih je služba morala zavrniti uporabnikom družbe- nih sredstev zato, ker niso imeli dovolj sredstev na računih^

Takih nalogov je bilo 7.523 v skupnem znesku 4.736.992 tisoč

^preteklem letu je predhodna kontrola zahtevala od 13.402 uporabnikov družbenih sredstev, da so dopolnili oziroma jim je vrnila 19.863 raznih obračunov in dokumentacije.

Med zahtevki za dopolnitev je biio 4.663 periodičnih obra- čunov, 3.517 zaključnih računov in 6.077 drugih obračunov.

Pri uporabnikih družbenih sredstev je služba opravila 3.168 pregledov od tega 952 pregledov zaključnih računov, kar je za 2% več kot v letu 1982.

Značilno je, da se je zmanjšalo število odkritih nezakonitosti in nepravilnosti, znatno višja pa je bila vrednost teh. Nepra- vilno obračunan celotni prihodek je bil ugotovljen v 250 primerih (približno polovico manj primerov kot leta 1982), toda znesek nepravilno obračunanega celotnega dohodka je znašal 2.936 milijonov dinarjev in bil za približno sedemkrat višji kot v letu 1982. V 432 primerih in za 2.561 milijonov dinarjev je kontrola odkrila napačno izkazane poslovne stro- ške in v 141 primerih za znesek 111 milijonov dinarjev premalo obračunano amortizacijo. Zaradi obračunske povezano- sti elementov celotnega prihodka, poslovnih stroškov in amortizacije je bil dohodek napačno izkazan v 259 primerih (leto prej 253 primerov) v skupnem znesku 682 milijonov dinarjev; znesek se je v primerjavi z letom 1982 povečal za 7%. Zaradi neurejenega finančno materialnega poslovanja je služba v teku kontrolnega pregleda izdala 187 sklepov, za

odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma nezakonitosti pa 313 odločb.

O ugotovitvah pri pregledih je služba izdelala 8.447 zapisni- kov in 190 informacij za organe upravljanja oziroma organe samoupravne delavske kontrole pri uporabnikih družbenih sredstev.

Zaradi storjenih gospodarskih prestopkov je vložila pristoj- nim tožilstvom 1.358 ovadb za 2.045 gospodarskih prestopkov, ki so vsebovali odgovornost 2.045 pravnih oseb in 2.128 fizičnih oseb in občinskim sodnikom za prekrške 815 zahtev- kov za uvedbo postopka o prekršku. Za ugotavljena kazniva dejanja pa je vložila pri pristojnih temeljnih tožilstvih 15 ovadb, ki so zajele 17 odgovornih oseb.

Tožilstva so od skupaj vloženih prijav za gospodarske pre- stopke zavrnila ali zaustavila postopek v 298 primerih in vložila 597 obtožnih predlogov, ostali primeri pa so še v postopku. Pristojna sodišča pa so izdala 348 sodb o kaznova- nju, v 49 primerih pa je bil postopek ustavljen ali pa so bile izrečene oprostilne sodbe. Občinski sodniki za prekrške so izrekli kazni v 259 primerih, 24 predlogov za uvedbo postopka o prekršku pa so zavrnili.

Pri opravljanju kontrolne funkcije je služba aktivno sodelovala tudi z uporabniki družbenih sredstev, še posebej pa z njihovimi samoupravnimi organi in samoupravno delavsko kontrolo. Tako sodelovanje je bilo še zlasti intenzivno, ko je šlo za primere organizacij, ki so poslovale z izgubo. Predstav- niki službe so se udeležili 466 sej oziroma sestankov pri uporabnikih družbenih sredstev.

3. V preteklem letu je služba opravila ekonomsko-finančno revizijo in izdelala revizijska poročila uporabnikom družbenih sredstev, ki so v skladu z zakonom to zahtevali. Izjema je bila le pri Železniškem gospodarstvu Slovenije, ki ni pravočasno poslalo zahtevka, zato je revizija opravila le reklasifikacijo finančnih izkazov in izdala tudi ustrezajoče revizijsko poro- Nadalje je služba za potrebe revizijskega poročila Elektro- gospodarstva Slovenije opravila vpogled v poslovanje delovnih organizacij: »Termoelektrarne Trbovlje, Termoelektrarne Brestanica in Toplarne Ljubljana.

Na zahtevo Republiškega sekretariata za finance je ekonomsko-finančna revizija opravila za 37 uporabnikov družbe- nih sredstev rekiasifikacije bilance stanja in bilance uspeha za obdobje zadnjih štirih oziroma petih let, izračunala najpo- membnejše poslovno finančne indikatorje za njihove izvozno usmerjene investicijske projekte, ki so predstavljali podlago za njihov kreditni aranžman z IFC.

Po naročilu Narodne banke Jugoslavije m Službe družbe- nega knjigovodstva Jugoslavije je ekonomsko-finančna ^re^|"

zija sodelovala pri pripravi podatkov o obveznostih po sred- njeročnih in dolgoročnih kreditih iz tujine za potrebe uskladi- tve dospelosti odplačil s tujimi finančnimi organizacijami.

Preverila je podatke (skupaj 324 obveznosti), ki so jih za te potrebe pripravile banke, poleg tega pa je vse te podatke prilagodila za avtomatsko obdelavo na ravni Službe družbe- nega knjigovodstva Jugoslaviji. . .,

Ekonomsko-finančna revizija je pri enajstih uporabnikih družbenih sredstev ocenila ustrezne interne kontrole'*! ugotovila njihove pomanjkljivosti, kar bo upoštevala pri opravljanju ekonomsko-finančne revizije zaključnega računa za leto 1983.

Vzpostavljeno je sodelovanje z uporabniki družbenih sredstev, ki so vključeni v revizijo tako, da uporabniki družbenih sredstev zbirajo določene letne podatke koordinirano z ekonomsko-finančno revizijo, ki hkrati služijo potrebam njihove finančne analize kot tudi izvedbi ekonomsko-finančne revizije Ekonomsko-finančna revizija je v sodelovanju z uporabniki družbenih sredstev tudi poskrbela za neodvisne POfditve saldov, ki izhajajo iz finančnih razmerij uporabnikov družbe- nih sredstev s tujino.

4. Skupni plačilni promet v SR Sloveniji je znašal v letu 1983 8202 milijard dinarjev, kar je 47% več kot v letu prej. Poleg vrednostnega obsega plačilnega prometa se je povečalo tudi število obdelanih nalogov plačilnega prometa. V letu 1983 je Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji obdelala 104 milijone nalogov, kar je 2% več kot v letu 1982. Poprečno dnevno je bilo obdelanih 414 tisoč nalogov plačilnega pro- Od skupnega plačilnega prometa je bilo v letu 1983 oprav- prlloga poročevalca

(4)

Jjenih v okviru ene podružnice za 5.013 milijard dinarjev ali 61% vseh plačil. V letu 1982 je znašal delež teh plačil 64% v letu prej pa še 66% vseh plačil. Torej podatki kažejo, da zadnja leta od leta do leta narašča vrednost plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki imajo žiro račune v različnih podružnicah, kar je posledica vedno večjega poslovnega po- vezovanja uporabnikov družbenih sredstev izven svoieaa ož- jega območja.

Služba namenja v zadnjih letih posebno pozornost učinko- vitejšemu izvajanju plačilnega prometa. Medtem, ko je v letu 1979 znašal potreben čas za prenos sredstev med dolžnikom in upnikom poprečno 1,38 dni, se je do konca 1983. leta skrajšal na 1,27 dni. Večjo hitrost prenosa so omogočili teh- nični, tehnološki in organizacijski ukrepi.

Iz leta v leto je večji obseg prenosa sredstev po telefonu, teleprinterju ali brzojavu. Podružnice si med seboj pošiljajo vsa vplačila, ki so večja od 50.000 din in gredo v drugo republiko, ali pa v bolj oddaljene kraje v republiki po teleprinterju ter tako zagotavljajo, da upniki še isti dan ali najkasneje naslednji dan prejmejo sredstva na svoje žiro račune. Ob velikih, iz leta v leto narašajočih likvidnostnih težavah, pa si dolžniki in upniki želijo zagotoviti najbolj zanesljivo poravnavo obveznosti še v istem dnevu, to je po telefonu. Sora- zmerno nizki stroški za poravnavo obveznosti po telefonu pa po drugi strani ovirajo delovanje službe: telefonski nalogi se uporabljajo tudi za plačilo večkrat celo zelo nizkih obveznosti do občanov. To pa povzroča ne samo veliko dela v službi ampak nepotrebno zasedenost PTT linij, ki so itak problem prenosa sredstev tako po telefonu kot po teleprinterju. Med- tem, ko je bilo v letu 1981 opravljeno, od skupnega prometa sredstev med organizacijskimi enotami službe, 54% prometa po telefonu, teleprinterju in brzojavu, je ta način prenosa sredstev zajel v lanskem letu že 64% skupnega prometa.

V skladu s srednjeročnim načrtom modernizacije in projek- tom telekomunikacijskega prenosa podatkov med organizacijskimi enotami službe, je služba načrtovala za leto 1983 delno izgradnjo lokalne telekomunikacijske mreže, to je pove- zavo nekaterih ekspozitur z matičnimi podružnicami. Ker služba ni dobila pravočasno potrebnih deviznih sredstev, je od celotnega načrta realizirala le del lokalne telekomunikacijske mreže za podružnico Nova Gorica. Poleg tega je še iz zadnjjh dveh ekspozitur, ki so se do leta 1983 še samostojno vključevale v plačilni promet, prenesla obdelavo plačilnega prometa v podružnice, kar je temeljni predpogoj za graditev lokalne telekomunikacijske mreže. Ta pa je odvisna od pravo- časnega prejema potrebnih deviznih sredstev oziroma mož- nosti nakupa primerne domače opreme.

Globalno telekomunikacijsko mrežo za prenos podatkov, ki naj bi bistveno vplivala na večjo hitrost in racionalizacijo plačilnega prometa in graditev informacijskega sistema pa urejuje Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije.

Ker leta 1983 iz objektivnih vzrokov še niso mogli biti rešeni vsi problemi in naloge v zvezi s povezovanjem različnih raču- nalniških sistemov, je Služba družbenega knjigovodstva Ju- goslavije odložila realizacijo projekta globalne telekomunikacijske nateže in integralnega prenosa podatkov za nekaj časa

5. Količinski obseg dela je bil v službi v letu 1983 za približno 2,2% večji kot v letu 1982. Število delavcev pa se je vključno z delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev, pove- čalo za 1,6%. To pomeni, da seje produktivnost dela v službi nekoliko povečala. Brez upoštevanja delavcev, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, pa se je število delavcev v službi povečalo za 0,4%, kar je posledica večjega obsega zaposlovanja na področju ekonomsko-finančne revizije, kontrole in informativno-analitičnih nalog. Pri tem pa je treba ugotoviti, da bo morala služba v prihodnjih letih zapo- sliti na področju ekonomsko-finančne revizije, informativno- analitičnih nalog in kontrole veliko več delavcev, da bo lahko uspešno opravljala vse naloge na teh področjih, ki jih ji nalaga novi zakon o službi družbenega knjigovodstva.

III. NEKATERE POMEMBNEJŠE UGOTOVITVE PRI IZVAJANJU PREDPISOV

1. Pri opravljanju kontrolnih nalog se je služba tudi v letu 1983 srečevala s problemi, ki jih prinašajo:

- veliko število predpisov, - pogoste spremembe predpisov, 4

- kolizije in neusklajenosti predpisov in

- nepopolni, nejasni in prepozno sprejeti predpisi.

Med temi predpijsi izstopajo intervencijski predpisi in predpisi, ki so sprejeti po hitrem postopku in brez predhodnih proučitev s strani gospodarstva.

Tipičen primer takega predpisa je zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, oziroma na njegovi podlagi sprejeti izvedbeni pravilniki, ki so v letu 1983 povzro- čili kup nejasnosti in težav, ter zahtevali dodatne evidence oziroma skrajno neracionalne postopke in večanje admini- stracije tako pri uporabnikih družbenih sredstev, kot pri službi. Povrhu tega pa ti predpisi niso prinesli pričakovanih učinkov.

Drugi primer je zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sredstvih rezerv. Tega je zvezna skupščina sprejela šele 23.

2. 1984, s tem da so ga morale organizacije združenega dela upoštevati že pri izdelavi zaključnih računov za leto 1983.

Zakon je bil objavljen v uradnem listu šele v času, ko so organizacije združenega dela že razpravljale o razporeditvi dohodka oziroma v času tik pred predložitvijo zaključnih računov za leto 1983 službi družbenega knjigovodstva, kar je povzročalo negodovanja, ponekod pa terjalo tudi popravlja- nje, na zborih delavcev že sprejetih zaključnih računov.

Da bi do takih problemov ne prihajalo, bo služba vztrajala da se predpisi pripravijo bolj kvalitetno in pravočasno in da pri pripravi sodelujejo zainteresirane institucije kot so npr.

gospodarska zbornica in služba. Saj gre pri določenih predpisih ne samo za vsebinsko ampak tudi za praktično izvedbo predpisov, ki pa je bila doslej večkrat neracionalno postav- ljena. Za uresničitev te naloge naj bi se zavzeli tudi delegati v zborih Skupščine SR Slovenije in Jugoslavije.

2. Čeprav ugotavljamo, da večina uporabnikov družbenih sredstev sledi gospodarsko-finančnim normam, pa vse težji pogoji gospodarjenja negativno vplivajo na finančno disciplino. Ta se je v letu 1983 poslabšala.

Podatki kažejo na vse večji obseg medsebojne zadolženo- sti, nepravočasno plačane zapadle obveznosti do dobavite- ljev, a in drugih, nenamensko porabo sredstev, kot npr. preli- vanje obratnih sredstev v investicije za osnovna sredstva in podobno. V letu 1983 je bila močno prisotna slaba dinarska likvidnost, ki je usmerjala organizacije zduženega dela tudi v najemanje neugodnih kreditov, iskanje nezakonitih poti do finančnih virov sredstev, večjo - često tudi fiktivno izdajanje instrumentov zavarovanja plačil brez nastanka dolžniško-up- niških razmerij, zagotavljanje investicijskih sredstev po fazah, ki niso predstavljale zaključene tehnološko-ekonomske ce- lote itd. Na slabšo likvidnost so vplivale tudi nepravočasno plačane obaveznosti interesne skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino za obračunane izvozne premije.

V takih razmerah je vse več uporabnikov družbenih sredstev kršilo gospodarsko finančne norme.

Izboljšanje finančne discipline bi bilo v odpravljanju vzrokov, ki tako disciplino pogojujejo. Med te nedvomno sodijo:

- zadolženost prek realnih okvirov lastne akumulacije, - prepočasno združevanje dela in sredstev po načelih skupnega prihodka in skupnega dohodka,

- premajhna skrb organizacij združenega dela za zagotovi- tev trajnih in dolgoročnih virov obratnih sredstev za kritje trajnih obratn'h sredstev in

- nekateri neustrezni postopki pri opravljanju finančne funkcije, ki jo narekujejo pozitivni predpisi.

3. Služba že vrsto let opozarja na pomanjkljivosti v obstoje- čem obračunskem sistemu, kateremu je podlaga zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka.

Ta skupaj z nekaterimi drugimi predpisi dopušča možnosti nerealnega izkazovanja dohodka (več kot je ustvarjene nove vrednosti v materialni proizvodnji) in zato njegovo preveliko porabo.

Viri fiktivnega dohodka so zlasti:

- pozitivne tečajne razlike, ki se vštevajo v celotni prihodek, kar povečuje dohodek, čeprav ta ni rezultat dela,

- negativne tečajne razlike, ki jih organizacije združenega dela časovno razmejujejo in s tem prenašajo poravnavo in kritje v naslednja leta. Tečajne razlike bi se morale pokrivati v času nastanka, ne pa šele ob zapadlosti oziroma plačilu obveznosti,

- povečanje dohodka, ker organizacije združenega dela obračunavajo vrednost porabljenih surovin in materiala po priloga poročevalca

(5)

nabavnih cenah in ne po tekočih cenah; razlika v cenah ni rezultat dela, zato bi morala iti v dobro poslovnega sklada za obratne namene, ne pa povečevati dohodek.

Služba ocenjuje, da se je obseg fiktivnega dohodka zaradi visokih negativnih tečajnih razlik in visoke stopnje inflacije v letu 1983 precej povečal. Rešitve za odpravo previsoko ugo- tovljenega dohodka je treba iskati v dosledni dograditvi obra- čunskega sistema in ukinitvi možnosti prenašanja nastalih in ugotovljenih obveznosti v naslednja obračunska obdobja. To velja razen za že omenjene zapadle negativne tečajne razlike in za inflatorni del dohodka iz naslova razlik v cenah za surovine in reprodukcijski material, tudi za razmejevanje amortizacije pri izgubarjih in za nekvalitetne vire sredstev za kritje izgub.

Rešitve teh problemov je treba ugraditi že v predlagani novi zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka.

4. Služba je aktivno vključena v reševanje problematike izgub. V rednih in posebnih informacijah obvešča o obsegu izgub, poteku sanacijskih postopkov in kritju izgub. Pri tem ugotavlja, da nekateri izgubarji niso sprejeli vseh potrebnih ukrepov, predpisanih v sanacijskem postopku, za kar služba ustrezno ukrepa.

Viri kritja izgub, kljub višjim sredstvom rezerv, niso zadostni. Na dan 13. aprila 1984 je še vedno ostalo nekritih izgub za 8.847 milijonov din ali 84,1% vseh nekritih izgub, ugotovljenih v zaključnih računih za leto 1983. Razen nekritih izgub iz poslovanja v letu 1983 (99 organizacij združenega dela v znesku 8.662 milijonov din), so imele organizacije združenega dela še 1.844 milijonov din izgube iz poslovanja preteklih let. Organizacije združenega dela so lahko enako kot lani, uporabile za kritje izgube do 50% amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah, določene v dokončnem let- nem obračunu. Iz strukture kritja izgub je razvidno, da so se te možnosti organizacije poslužile sicer v dosti manjši meri kot ob zaključnem računu za leto 1982, kljub temu pa so uporabile za te namene 644 milijonov din amortizacijskih sredstev.

Organizacije, ki so to možnost uporabile že ob zaključnem računu leta 1982 (takrat je bilo za te namene porabljenih 2.000 milijonov din amortizacijskih sredstev), pa so morale ob obra- čunih leta 1983 nadomestiti eno tretjino takrat uporabljene amortizacije. Za nekatere organizacije je to pomenilo hkrati povečanje izgube.

Služba zato ocenjuje, da možnost uporabe amortizacije za kritje izgub predstavlja nesistemsko rešitev in pomeni reševa- nje posledic (izgub) ne pa odpravi pravih vzrokov (neurejen sistem financiranja, neusklajenost cen, ipd), kar pomeni odla- ganje reševanja problema v prihodnost.

5. Problematiki podjetij in drugih enot v tujini je služba v letu 1983 namenila posebno pozornost. V ta namen je bilo opravljenih večje število eksternih inšpekcijskih pregledov in izdelanih več informacij tako za potrebe samih organizacij, kot za pristojne institucije.

Kljub nekaterim premikom na boljše na tem področju, služba še vedno ugotavlja vrsto problemov, kot so npr.:

- velike izgube,

- neusklajenost domicilnih in naših predpisovin - neurejeno evidenco v teh enotah.

Tako je od 169 podjetij in drugih enot v tujini, za katere se vodi posebno knjigovodstvo v Jugoslaviji, imelo ob periodič- nem obračunu za obdobje januar- september 1983 izgubo 69 podjetij in drugih enot v tujini v skupni vrednosti 5.071 mio din.

Finančni rezultati so prikazani po naših predpisih-torej po plačani realizaciji, kar vpliva tudi na višino ugotovljenih izgub.

To še posebno velja za izgube obratov v tujini, kjer bi se po oceni število obratov z izgubo zmanjšalo za polovico, znesek izgub v obratih pa bi bil nižji za okrog 90%, če bi izkazali finančni rezultat po fakturirani realizaciji. V tem je tudi problem in vrsta težav, ker obstaja neusklajenost domicilnih in naših predpisov in zato so npr. pogosti primeri, da podjetje oziroma druga enota v tujini izkaže po tamkajšnjih predpisih dobiček, po naših pa izgubo, kar še posebej povzroča težave in dileme pri transferu dobička oziroma kritju izgub. Iz enakih razlogov je neenotno prikazano tudi premoženje podjetij in drugih enot v tujini, zlasti premoženje, ki izhaja iz revaloriza- cije osnovnih sredstev. Nadalje naši predpisi zahtevajo, da se posebno knjigovodstvo za podjetja in druge enote v tujini vodi

na podlagi izvirnih knjigovodskih listin, kopij in fotokopij. V veliko primerih pa je zaradi zunanjih predpisov take doku- mente težko pridobiti, zato se za ta podjetja in druge enote v tujini pri nas vodijo poslovne knjige na podlagi raznih specifi- kacij, rekapitulacij ali celo bruto bilanc, s čimer se ne zagotavlja pravega vpogleda v gospodarjenje teh podjetij in drugih enot v tujini, kar še posebej otežkoča kontrolo prek službe.

Služba je že dvakrat predlagala SDK Jugoslavije in zvez- nemu sekretariatu za finance spremembo obračunskega sistema ugotavljanja celotnega prihodka za podjetja v tujini po fakturirani realizaciji.

6. Služba ima na voljo podatke o poslovnem uspehu, stanju sredstev in virov sredstev v določenem obdobju (obrazci periodičnih in zaključnih računov) le za posamezne temeljne organizacije združenega dela oz. enovite delovne organizacije, manjkajo pa nam podatki za višje oblike združevanja dela in sredstev, za delovne in sestavljene organizacije združenega deia. Potrebo po tovrstnih podatkih izraža prav združeno delo. Da bi jih služba lahko zagotovila obstoje dve možnosti:

a) posebne računalniške obdelave podatkov TOZD, vključe- nih v delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela,

b) obvezno predlaganje zbirnih in konsolidiranih bilanc delovnih oz. sestavljenih organizacij združenega dela službi.

Služba lahko sama zagotovi zbirne podatke za raven delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije, pogoj je, da dobi vse potrebne podatke o TOZD, ki poslujejo na ob- močju drugih republik. Ta naloga je že v teku in bodo že po podatkih iz zaključnih računov za leto 1983 na voljo podatki zbirne bilance za vse delovne organizacije in sestavljene organizacije v naši republiki. Služba pa nikakor ne more zagotoviti podatkov konsolidiranih bilanc delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela, saj teh podatkov odkar organizacije ne predlagajo službi konsolidiranih bilanc, nima. Če združeno delo te podatke potrebuje, bi mo-, rali ponovno zadolžiti organizacije, da predlagajo službi tudi te bilance. Hkrati pa bi bilo treba obrazec konsolidirane bilance vsebinsko spremeniti, saj tak kot je bil ne ustreza.

Služba meni, da bi bilo treba to odločitev proučiti že pred sprejetjem novega zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka.

7. Služba že dalj časa ugotavlja, da predvsem strokovne službe tistih občin, ki imajo dobre analitične kadre, ali same neposredno zahtevajo od uporabnikov družbenih sredstev iz svojega območja ali pa od podružnic službe podatke (predvsem obrazce zaključnih računov in periodičnih obračunov), jih ročno ali pa mehanografsko obdelajo in na njihovi podlagi tudi pripravljajo informacije za potrebe delegatskega odloča- nja. Informacije o finančnih tokovih v družbeni reprodukciji pa je po zakonu o službi družbenega knjigovodstva dolžna zagotavljati služba oziroma njene organizacijske enote. Ob- seg omenjenih podvajanj oziroma posameznih faz podvajanj nikakor ni zanemarljiv. Nasprotno, rezultati posebnega vpra- šalnika, ki ga je pripravila služba kažejo, da gledano v celoti prihaja do podvajanj v različnih fazah evidenčne in informativno analitične dejavnosti v več kot tretjini vseh občin. Od skupno 65 občin v 22 občinah njihove strokovne službe zbirajo določene podatke oziroma obrazce zaključnih računov in periodičnih obračunov neposredno od organizacij združe- nega dela (predvsem OZD iz gospodarstva), v 22 občinah, seveda istih, te podatke tudi obdelujejo in to predvsem ročno, kar v 31 občinah pa strokovne službe pripravljajo tudi obsež- nejše pisne informacije o gospodarjenju v njihovi občini.

Podatki, ki jih zbirajo v občinah, večinoma niso kontrolirani s strani službe, zato često prihaja tudi do nepravilnega obve- ščanja.

Služba meni, da je treba nujno doseči odpravo takšnih podvajanj v občinah. O nujnosti odprave podvajanj jasno kažejo določila zakona o družbenem sistemu informiranja. Po 5. členu tega zakona so subjekti družbenega sistema informiranja dolžni dajati podatke informacijskim službam samo, če zbiranje in zajemanje teh podatkov temelji na zakonu oziroma odloku, izdanem na podlagi zakona ali na samoupravnem splošnem aktu. Po tem zakonu sme zbirati in zajemati podatke o istem pojavu, odnosu ali dejstvu samo en organ ali organizacija.

Služba predlaga, da se sproži širša družbena akcija za odpravo teh podvajanj, saj služba tega sama ne more storiti.

priloga poročevalca 5

(6)

Med pomembnimi rezultati te akcije bi lahko bilo tudi zmanj- šanje administrativnega kadra v upravnih organih.

8. V letu 1983 so se močno povečale zahteve uporabnikov po posebej obdelanih podatkih in po podatkih, ki jih služba ne zbira. Medtem ko je prve zahteve služba s posebnimi računal- niškimi obdelavami podatkov dokaj uspešno reševala, pa so druge zahteve ostale večinoma nerešene. Kljub množici podatkov v periodičnih obračunih oziroma zaključnih računih posameznih uporabnikov družbenih sredstev (preko 500 podatkov) namreč nekaterih podatkov ni oziroma so premalo razčlenjeni. Dva taka primera sta: podatki o združevanju sredstev poslovnega sklada uporabnikov družbenih sredstev za različne prednostne namene; podatki o stanovanjskih sredstvih, potrebnih za spremljanje uresničevanja zakona o stano- vanjskem gospodarstvu. Služba v skladu z že navedenimi določili zakona o družbenem sistemu informiranja ne more zahtevati od uporabnikov družbenih sredstev podatkov, če zbiranje in zajemanje teh podatkov ne temelji na zakonu oziroma odloku, izdanem na podlagi zakona ali na samoupravnem splošnem aktu. Tako je služba često pred dilemo, ali ravnati strogo po določilih zakona, ali ustreči uporabnikom, katerih zahteve po posameznih podatkih so dejansko tudi opravičene.

Zato služba meni, da bi bilo nujno ponovno proučiti vse veljavne bilančne obrazce (za vse uporabnike družbenih sredstev) ne samo s stališča racionalizacije in zmanjšanja števila postavk v posameznih bilančnih obrazcih, ampak tudi s stali- šča zagotavljanja vseh potrebnih podatkov za delegatsko odločanje. Pri tem bi moralo sodelovati čim več uporabnikov podatkov službe, da bi lahko celovito proučili vse dodatne

" Osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih so bili priloženi tudi izračuni invalidskega dodatka po veljavnem zakonu In po

zahteve po podatkih. Služba meni, da je prilika za spremembo bilančnih shem prav v letošnjem letu, ob sprejemu novih zveznih zakonskih predpisov na tem področju. Služba druž- benega knjigovodstva v SR Sloveniji je že predlagala nove bilančne sheme za vse uporabnike družbenih sredstev SDK Jugoslavije. Z ozirom na različne ureditve določenih področij po posameznih republikah pa bi bilo treba proučiti še mož- nost, da se v bilančnih shemah ločeno prikazujejo podatki, ki imajo pomen za vso državo in ločeno podatki, ki imajo pomen za republiko.

9. Že v lanskem poročilu o delu službe je bil poudarjen poseben problem informiranja združenega dela. Gre za dejstvo, da za informacije o poslovnih rezultatih posameznih organizacij združenega dela, ki jih služba izdeluje na podlagi primerjalnih kazalcev in drugih podatkov ni pravega zanimanja pri samih organizacijah združenega dela. Služba izdela na leto približno 60 tovrstnih informacij, za po eno organizacijo v vsaki občini. Povedati je treba, da te informacije sodijo med najbolj zahtevne informacije, ki jih izdeluje služba (težave zaradi organiziranosti OZD oziroma TOZD, izbora sorodne organizacije, primerjav finančnih rezultatov v časovnem obdobju zaradi pogostih sprememb obračunskega sistema itd.).

Služba poiskuša vzpodbuditi interes organizacij združenega dela za tovrstnim informiranjem tako, da sama po lastni pre- soji izbere organizacije združenega dela (motnje v poslovanju, izguba), za katere izdela take informacije, vendar pa le-te često obleže v predalih in niso predmet posebne obravnave v organizacijah združenega dela. Čeprav je služba v letu 1983 v dokaj široki akciji predstavila svojo informativno-analitično dejavnost in objavila vse možnosti, ki jih ima združeno delo v tovrstnem informiranju, še ni občutiti posebnega zanimanja.

osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih, ki so na razpolago v dokumentaciji Skupščine SR Slovenije

OSNUTEK ZAKONA

o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih (ESA-237)

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 127. seji dne 19. 4.

1984 določil besedilo:

- OSNUTKA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOJAŠKIH INVALIDIH,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 210.

člena, 261. in 262. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 85. člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in na podlagi 215. in 216. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije

določil, da bodo kot njegovi predstavniki pri delu skupščin- skih delovnih teles sodelovali:

~,^Sfan® KOTNIK, član Izvršnega sveta in predsednik Repu- bliškega komiteja za borce in vojaške invalide,

-Anton PLUT, namestnik predsednika Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide,

Anica KLEMENČIČ, republiška podsekretarka Republi- škega komiteja za borce in vojaške invalide

Republiški komite za borce in vojaške invalide

POVZETEK V osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona

o vojaških invalidih so upoštevani sklepi in stališča skup- ščine ob sprejemanju predloga za izdajo zakona. To velja predvsem za določbe o ugotavljanju cenzusa, ki je pogoj za pridobitev pravice do invalidskega dodatka, o pogojih za povečanje invalidskega dodatka in o pravici do povra- čila pri nakupu motornega vozila. Najpomembnejše so določbe o vštevanju vseh dohodkov upravičenca in članov njegove družine pri ugotavljanju cenzusa, ki so skladno s stališči Skupščine oblikovane tako, da njihova uveljavitev ne pomeni krčenja pravic upravičencev, ampak ustrez- nejšo razdelitev družbenih sredstev in večjo zaščito tistih upravičencev, ki so socialno bolj ogroženi.

Predlagane so naslednje pomembnejše spremembe in dopolnitve zakona:

- invalidski dodatek se zagotavlja invalidom in užival- cem družinske invalidnine, katerih upoštevni prejemki po družinskem članu ne dosegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo;

- invalidski dodatek lahko znaša do 100 odstotkov naj- nižje pokojnine, najmanj pa 5 odstotkov tega zneska;

- pri ugotavljanju cenzusa, na podlagi katerega se od- loča o pravici in višini invalidskega dodatka, se upoštevajo vsi prejemki upravičenca in vzdrževanih članov njegove družine, razen dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ortopedskega dodatka in družinske invalidnine. Osebna invali-

(7)

dnina se upošteva v 50 odstotkih. Ostali prejemki upravi- čenca se upoštevajo v 70 odstotkih, zakonca v 50 odstotkih, ostalih družinskih članov pa v 30 odstotkih. Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva celotni katastrski dohodek;

- pri izračunavanju dela prejemkov na upravičenca se poleg upravičenca upošteva zakonec, od ostalih družin- skih članov pa tisti, do katerih obstaja dolžnost preživlja- nja in živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu;

- invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki se sami preživljajo, ter invalidom V. do X. skupine in užival- cem družinske invalidnine, ki za osnovne življenjske potrebe neizogibno potrebujejo stalno postrežbo in tujo po- moč, se invalidski dodatek povečuje za 50 odstotkov zneska najnižje pokojnine;

- črtajo se določbe o zagotavljanju zdravstvenega varstva uživalcem pravic iz zakona, ki niso uživali varstva po zveznem zakonu, ker imajo sedaj zagotovljeno zdrav-

stveno varstvo po zakonu o zdravstvenem varstvu;

- določbe o denarni pomoči pri nakupu motornega vozila se črtajo, po variantnem predlogu pa ta pomoč ostane in se določa v višini 20, 15 oziroma 10 odstotkov od osnove. .

V odnosu na predlog za izdajo zakona so v osnutku zakona spremenjene določbe o vštevanju prejemkov pri ugotavljanju cenzusa ter določbe o pogojih za pridobitev pomoči pri nakupu motornega vozila.

Druge določbe se nanašajo na uskladitev zakona z zvez- nim zakonom o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev, zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonom o zdravstvenem varstvu m na spremembo naziva republiškega organa, pristojnega za zadeve borcev in vojaških invalidov.

Za uresničitev zakona ne bodo potrebna dodatna fi- nančna sredstva in ne dodatna administrativna dela m naloge.

1. člen

V zakonu o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30- 1711/78) se 1. člen spremeni, tako da se glasi:

»Pravice po tem zakonu imajo tisti vojaški invalidi (v nadaljnjem besedilu: invalidi), člani družin padlih borcev in družin- ski člani vojaških invalidov, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje lastnosti vojaškega invalida oziroma za priznanje pravice do družinske invalidnine po zakonu o temeljnih pravicah voja- ških invalidov in družin padlih borcev (Ur. I. SFRJ, št. 68-

1707/81).« 2. člen

Za 1. členom se doda nov 1. a člen, ki se glasi:

»1. a člen Pravice po tem zakonu so:

1. invalidski dodatek 2. družinski dodatek 3. rehabilitacija 4. posmrtnina

5. povračilo potnih stroškov ter stroškov za hrano in nasta- nitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju.«

VARIANTA:

Pravice po tem zakonu so: t 1. invalidski dodatek

2. družinski dodatek 3. zdravstveno varstvo 4. rehabilitacija

5. denarna pomoč pri nakupu motornega vozila 6. posmrtnina

7. povračilo potnih stroškov ter stroškov za hrano in nasta- nitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju.

3. člen 3. člen se spremeni, tako da se glasi:

»Pravico do invalidskega dodatka imajo invalidi I. do V.

skupine, ne glede na starost in zmožnost za delo ter drugi invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki so izpolnili 60 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženske) ali so popolnoma pridobitno nezmožni, če izpolnjujejo tele pogoje:

1. da niso v delovnem razmerju in da ne opravljajo samo- stojne gospodarske ali poklicne dejavnosti;

2. da del rednih prejemkov na upravičenca ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto.

Otroci, ki uživajo družinsko invalidnino, imajo pravico do invalidskega dodatka, če izpolnjujejo pogoje iz druge točke prvega odstavka tega člena.

Če je imel invalid do smrti pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, ima njegov zakonec, ki uživa družinsko invalidnino, pravico do invalidskega dodatka, če je izpolnil 55 let starosti (moški) oziroma 45 let (ženske) in če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena «

»Invalidski dodatek je enak znesku najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto, če upravičenec in njegovi družinski člani nimajo rednih prejemkov, ki bi vplivali na višino invalidskega dodatka. Če pa upravičenec in njegovi družinski člani imajo redne prejemke, je invalidski dodatek enak razliki med delom prejemkov, ki mesečno pride na upravičenca in zneskom najnižje pokojnine, vendar ne more biti manjši kot 5% zneska najnižje pokojnine.

Če dva ali več souživalcev družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pravico do invalidskega dodatka, se invalidski dodatek odmerjen po prejšnjem odstavku, poveča za vsakega nadaljnjega souživalca za 50% (za dva nadaljnja souživalca za 100% itd.).

Invalidom in uživalcem družinske invalidnine, ki prejemajo invalidski dodatek in se sami preživljajo, pripada poleg invalidskega dodatka še 50% zneska najnižje pokojnine (dodatek za samohranilce).

Invalidom V. do X. skupine in uživalcem družinske invalidnine, ki prejemajo invalidski dodatek ter za osnovne življenj- ske potrebe neizogibno potrebujejo stalno postrežbo in tujo pomoč oziroma so slepi, pripada dodatek za postrežbo in tujo pomoč v višini 50% zneska najnižje pokojnine.

Invalidi in uživalci družinske invalidnine, ki so uveljavili dodatek za samohranilce, ga zadržijo, če se zaradi bolezni, starosti ali onemoglosti preselijo k sorodnikom.

Souživalcem družinske invalidnine pripada samo en dodatek za samohranilce oziroma dodatek za postrežbo in tujo pomoč; dodatek se prišteje invalidskemu dodatku, ki je odmerjen po drugem odstavku tega člena za souživalce.

5. člen

Četrti odstavek 6. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Dodatek za samohranilce ali dodatek za postrežbo in tujo pomoč iz tretjega odstavka 5. člena pripada tistemu od souži- valcev, ki izpolnjuje pogoje za ta dodatek. Če izpolnjuje pogoje za dodatek za samohranilce ali dodatek za postrežbo in tujo pomoč več souživalcev, pripada vsakemu od njih enak del dodatka.«

»Za družinske člane upravičenca, katerih redni prejemki vplivajo na pravico do invalidskega dodatka in na njegovo višino, se štejejo: zakonec - ne glede na višino prejemkov ter otroci, posvojenci, pastorki, vnuki brez staršev, starši, očim, mačeha in posvojitelj, do katerih ima upravičenec dolžnost preživljanja in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, katerih redni prejemki so nižji od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost po predpisih o zajamčenem osebnem dohodku iz decembra preteklega leta oziroma njihov letni katastrski dohodek ne dosega 10.000 din (vzdrževani družinski člani).«

(8)

7. člen

8. člen postane 9. člen in se spremeni, tako da se glasi:

»Za dohodek iz kmetijske dejavnosti upravičenca ter njegovega zakonca se šteje katastrski dohodek iz preteklega leta, za dohodek iz kmetijske dejavnosti vzdrževanega družin- skega člana pa 50% katastrskega dohodka iz preteklega leta.

Ce je kmetijsko zemljišče oddano v zakup delovni organiza- ciji, se šteje mesečni znesek zakupnine.

Če je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dodatek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.«

8. člen

9. člen postane 8. člen in se spremeni, tako da se glasi:

»Za redne prejemke se štejejo vsi redni dohodki in prejemki razen družinske invalidnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč in ortopedskega dodatka po predpisih o vojaških invalidih ter dodatka za pomoč in postrežbo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.«

»Za osebni dohodek družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega leta, za druge redne prejemke upravičenca in družinskih članov pa prejemki iz decembra preteklega leta.

Prejemki upravičenca se upoštevajo v 70%, razen osebne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih, ki se upošteva v 50%. Prejemki zakonca se upoštevajo v 50%, prejemki drugih - vzdrževanih družinskih članov pa v 30%.

Za dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti, za dohodek od stavb in za dohodek od stanovanja se šteje dohodek iz preteklega leta, ki je bil podlaga za odmero davka, za dohodek od zemlje vzete v zakup pa se šteje katastrski dohodek iz prvega odstavka 8. člena zakona po odbitku zakupnine.«

10. člen

Prvi odstavek 11. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Del rednih prejemkov na upravičenca se izračuna tako, da se skupni prejemki delijo na upravičenca in družinske člane iz 7. člena zakona.«

»Sprememba višine rednih prejemkov iz 8. do 10. člena zakona v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka od 1. januarja tekočega koledarskega leta.

Novi redni prejemki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku, izguba rednih prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo organu prve stopnje.

Povečanje števila družinskih članov iz 11. člena zakona se upošteva od prvega dne naslednjega meseca, ko je upraviče- nec sporočil spremembo organu prve stopnje, zmanjšanje pa od prvega dne naslednjega meseca po spremembi.«

12. člen

Drugi odstavek 13. člena se spremeni, tako da se glasi:

»Otroci, ki glede starosti in šolanja izpolnjujejo pogoje za priznanje pravice do družinske invalidnine, invalidi I. do V.

skupine ter osebe, ki so izpolnile 60 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženske) se štejejo za pridobitno nezmožne.«

13. člen

V 14. členu, v prvem odstavku 15. člena in v 16. členu se beseda »dohodkov« v ustreznem sklonu nadomesti z besedo

»prejemkov«.

14. člen 19. člen se črta.

VARIANTA:

Prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena se črtajo.

Četrti odstavek postane prvi in se glasi.

»Osebam, ki jim ni bila priznana lastnost mirnodobnega vojaškega invalida iz naslova bolezni zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, njihova telesna okvara pa znaša po pred-

pisih o vojaških invalidih najmanj 30%, se med poklicno rehabilitacijo zagotavlja zdravstveno varstvo v obsegu, ki je predpisan za družinske člane delavcev zavarovancev samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo, na katere območju imajo stalno prebivališče. V enakem obsegu se zagotavlja zdravstveno varstvo tudi njihovim družinskim članom.«

16. člen

V drugem odstavku 21. člena se besede: »vojaškega mirov- nega invalida« nadomestijo z besedami »mirnodobnega voja- škega invalida.«

17. člen

V prvem odstavku 24. člena se besede: »vojaškega mirov- nega invalida« nadomestijo z besedami »mirnodobnega voja- škega invalida«.

»Oskrbnina je odvisna od dohodkov iz kmetijske dejavnosti in od drugih rednih prejemkov invalida samega; pri tem se dohodki iz kmetijske dejavnosti upoštevajo v višini 40% katastrskega dohodka iz preteklega leta. Del rednih prejemkov, ki pride na invalida, se izračuna tako, da se njegovi redni prejemki delijo nanj in na družinske člane, ki jih preživlja (11. člen zakona).«

18. člen

V prvem odstavku 29. člena se besedilo »iz 1. in 3. točke prvega odstavka ter iz drugega odstavka 3. člena zveznega zakona o vojaških invalidih« nadomesti z besedilom »iz 2.

točke 5. člena ter iz 6. člena zakona o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev.«

19. člen

V 30. členu, v drugem odstavku 32. člena, v 41. členu, v tretjem in četrtem odstavku 46. člena ter v tretjem odstavku 55. člena se besedilo »Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov« v ustreznem sklonu nadomesti z besedilom »republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov.«

VARIANTA

31. člen se spremeni, tako da se glasi:

»Vojaški invalidi z najmanj 60 odstotno okvaro spodnjih okončin ali z najmanj 80 odstotno okvaro zgornjih okončin in slepi invalidi razen invalidov I. skupine, ki" so upravičeni do osebnega motornega vozila po zveznem zakonu o vojaških invalidih, imajo pravico do denarne pomoči pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu (v nadaljnjem besedilu; denarna pomoč).

Pravico do denarne pomoči ima invalid enkrat v sedmih letih za osebni avtomobil oziroma enkrat v štirih letih za motorno kolo.

Denarna pomoč je odvisna od odstotka invalidnosti ter od rednih prejemkov invalida in njegovih družinskih članov (8.

člen zakona) in znaša:

1. za invalide s telesno okvaro spodnjih ali zgornjih okon- čin s 100% invalidnostjo in za slepe invalide - 20% od osnove;

2. za invalide s telesno okvaro spodnjih ali gornjih okončin z 80% ali 90% invalidnostjo — 15% od osnove;

3. za invalide s telesno okvaro spodnjih okončin s 60% ali 80% invalidnostjo - 10% od osnove.

Denarna pomoč se poveča za 10%, če redni prejemki na družinskega člana ne presegajo 50% povprečnega meseč- nega osebnega dohodka zaposlenih iz preteklega leta.

Za izračunavanje dela prejemkov na družinskega člana ve- ljajo določbe o invalidskem dodatku, s to razliko, da se - razen osebne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih, ki se upošteva v 50% - vsi drugi redni prejemki kot tudi katastrski dohodek upravičenca in družinskih članov upoštevajo nezmanjšani.«

(9)

21. člen 33. člen se črta. 22. člen 36. člen se črta.

24. člen

V 40. členu se besedilo »zvezni zakon o vojaških invalidih«

nadomesti z besedilom »zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev«.

25. člen

Za 42. členom se doda nov 42. a člen, ki se glasi-

»Upravičenec do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po tem zakonu, ki izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravicedo tega dodatka po drugih predpisih, lahko po lastni izbiri uživa pravico do tega dodatka samo po tem zakonu ali po drugem predpisu.«

26. člen

V prvem odstavku 48. člena se besedilo »po zveznem zakonu o vojaških invalidih« nadomesti z besedilom »po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev«.

»Z izvidom in mnenjem zdravniške komisije iz prejšnjega odstavka se dokazuje tudi izpolnjevanje pogoja za priznanje dodatka za postrežbo in tujo pomoč po tretjem odstavku 5.

člena (bolniki, ki za osnovne življenjske potrebe neizogibno potrebujejo stalno postrežbo in tujo pomoč ter slepi).«

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Zdravniške komisije dajejo izvide in mnenja o postopku ugotavljanja upravičenosti do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po predpisih o vojaških invalidih.«

27. člen

»Revizijo opravlja po uradni dolžnosti republiški upravni organ, pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov, ki je pristojen tudi za reševanje pritožb zoper odločbe prve stopnje o pravicah po tem zakonu«.

28. člen

O pravici in višini invalidskega dodatka ter družinskega dodatka upravičencev, ki so to pravico uveljavili do dne uveljavitve tega zakona, odločijo pristojni občinski upravni organi z uporabo določb tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

O pravici invalidov V. do X. skupine ter uživalcev družinske invalidnine, ki so uveljavili pravico do 100% povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena, ker so vezani na posteljo ali so slepi, do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po tem zakonu, odločijo pristojni občinski upravni organi na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

29. člen

Upravičencem do invalidskega dodatka, do povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena oziroma do družinskega dodatka, ki so to pravico uveljavili do dne uveljavitve tega zakona, po tem zakonu pa bi prišli v neugodnejši položaj, se izplačujejo prejemki v zneskih, ki so jim pripadali na dan uveljavitve tega zakona do 30. 6. 1985.

Upravičencem do invalidskega dodatka, do povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena oziroma do družinskega dodatka, ki so to pravico uveljavili do dne uveljavitve tega zakona, po tem zakonu pa bi te pravice izgubili, uživajo te pravice v zneskih in v obsegu, v katerem so jim pripadala na dan uveljavitve tega zakona, do 30. 6. 1985.

VARIANTA:

Upravičencem do invalidskega dodatka, do povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena oziroma do družinskega dodatka, ki so to pravico uveljavili do dne uveljavitve tega zakona, po tem zakonu pa bi prišli v neugodnejši položaj, se izplačujejo prejemki v zneskih, ki so jim pripadali na dan uveljavitve tega zakona do 31. 12. 1985.

Upravičencem do invalidskega dodatka^; do povečanega invalidskega dodatka po tretjem odstavku 5. člena oziroma do družinskega dodatka, ki so to pravico uveljavili do dne uveljavitve tega zakona, po tem zakonu pa bi te pravice izgubili, uživajo te pravice v zneskih in v obsegu, v katerem so jim pripadale na dan uveljavitve tega zakona, do 31. 12. 1985.

29. a člen

VARIANTA: V primeru, da se sprejme varianta k 31. členu, se doda nov člen, ki se glasi:

Invalidi, ki so uveljavili pravico do regresa do uveljavitve tega zakona, pridobijo pravico do denarne pomoči pri nakupu motornega vozila po sedmih oziroma po štirih letih od dne izdaje pravnomočne odločbe, s katero jim je bil priznan re- gres.

30. člen

Upravičenci, ki so uveljavljali pravico do zdravstvenega varstva po prvem, drugem in tretjem odstavku 19. člena zakona, uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva od dne uveljavitve tega zakona po zakonu o zdravstvenem varstvu.

31. člen

O zahtevah za priznanje pravice do invalidskega dodatka, do povečanega invalidskega dodatka oziroma do družinskega dodatka, vloženih do dne uveljavitve tega zakona, se odloči po določbah zakona, ki je veljal v trenutku vložitve zahteve.

32. člen

Upravičenec, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do invalidskega oziroma do družinskega dodatka ob uveljavitvi tega zakona in vloži zahtevo za priznanje tega dodatka v treh mesecih od uveljavitve, ima pravico do dodatka od dne uveljavitve tega zakona.

33. člen Ta zakon začne veljati 1.1. 1985.

SKUPŠČINA SR SLOVENIJE IZVRŠNI SVET

Skupščina SR Slovenije je na sejah zborov dne 20. in 21.

februarja 1984 sprejela predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih.

Skupščina se je strinjala z osnovno, na načelih socialne politike v stabilizacijskih razmerah temelječo zasnovo predlaganih srememb zakona. Izvršnemu svetu je naložila, da na tej podlagi pripravi osnutek zakona, pri tem pa upošteva naslednja stališča in konkretne pripombe:

- uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske sta-

bilizacije na tem področju ni usmerjeno k zmanjševanju pravic vojaških invalidov in družin padlih borcev, marveč k čim- bolj smotrni porabi in ustreznejši razdelitvi družbenih sredstev, ki se namenjajo za njihovo varstvo;

- spremembe in dopolnitve zakona morajo biti oblikovane tako, da ne bo bistveno ogrožena socialna varnost vojaških invalidov in da bodo bolj zaščitene kategorije invalidov in družine padlih borcev, ki so v zaostrenih gospodarskih razmerah socialno bolj ogrožene;

(10)

- pri ugotavljanju cenzusa dohodkov, ki je pogoj za pridobitev pravice do invalidskega dodatka se v dohodke invalida ne more šteti dodatek za postrežbno in tujo pomoč, vštevati pa je treba dohodke njegovih družinskih članov, s katerimi živi v družinski skupnosti in so se medsebojno dolžni preživljati.

Zbor združenega dela in zbor občin sta se strinjala s stali- ščem, da je potrebno zaostriti pogoje za pridobitev pravice do regresa pri nakupu motornega vozila, menila pa sta, da ni primeren pogoj, da ima invalid veljavno vozniško dovoljenje.

Predlagatelj naj prouči tudi možnost, da bi se invalidom namesto regresa omogočila pridobitev posojila za nakup motornega vozila pod ugodnejšimi pogoji.

Skupščina je naložila Izvršnemu svetu, da v pripravi zakon- skega osnutka ugotovi in prikaže posledice, ki bi nastale za vojaške invalide in družine padlih borcev na podlagi predlaganih sprememb. Ob upoštevanju teh posledic pa naj predloži tudi morebitne drugačne rešitve, ki bi se izkazale za primerne.

izvršni svet je navedena stališča in pripombe zbora ter delovnih teles skupščine, ki so v osnovi identična z mnenji in pripombami sveta za socialno in zdravstveno politiko Pred- sedstva RK SZDL Slovenije upošteval pri pripravi osnutka zakona.

Predlog za izdajo zakona je obravnavalo tudi Predsedstvo Zveze združenj borcev NOV Slovenije in se načelno strinjalo s predlaganimi spremembami. Pri tem je sprejelo ugotovitev svoje komisije za vojaške invalide, da so nekatere predlagane spremembe strožje v primerjavi z veljavnim zakonom, kar pomeni prispevek k vsesplošnim stabilizacijskim prizadeva- njem, nekatere pa pomenijo uvedbo pravičnejših odnosov na tem področju.

Pri opredeljevanju pogojev za pridobitev pravice do invalidskega dodatka kot posebne oblike družbene pomoči socialno ogroženim invalidom je v stabilizacijskih razmerah in ob pri- zadevanjih za uveljavitev splošnih načel o dodeljevanju druž- bene pomoči tudi na tem področju poglavitnega pomena vprašanje čimbolj objektivnega ugotavljanja socialnega polo- žaja vsakega posameznega upravičenca.

Predlagatelj se je moral pri tem še posebej opredeliti do vprašanja o možnosti in potrebi vštevanja invalidskih prejemkov (osebne in družinske invalidnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč in ortopedskega dodatka) ter nekaterih drugih oblik socialne pomoči (varstvenega dodatka, dodatne druž- bene pomoči) v dohodke upravičenca pri oceni njegovega socialnega položaja.

Opredelitev predlagatelja, da se v dohodke, na podlagi katerih se odloča o upravičenosti invalida do invalidskega dodatka šteje del invalidnine, temelji na dejstvu, da je v zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Ur. I. SFRJ, št. 68/81) opuščena določba prej veljavnega zakona, po kateri invalidske prejemke ni bilo mo- goče upoštevati pri odločanju o pravicah po drugih predpisih.

Dejstvo je tudi, da imajo invalidski prejemki, poleg posebne namembnosti, tudi svojo socialno osnovo. Njihova višina je odvisna in se usklajuje z rastjo osebnih dohodkov. To velja tudi za invalidnino, ki je v letu 1984 že povečana za 25 odstotkov. V predlogu za izdajo zakona je bilo zato predvi- deno, da se v dohodke upravičanca, ki vplivajo na pridobitev pravice do invalidskega dodatka všteva dodatek za nego in tujo pomoč, kakor je to opredeljeno tudi v resoluciji o politiki družbeno-gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984.

Glede na to, da je bi i o v skupščini zavzeto stališče, da omenjenega dodatka zaradi njegove posebne namembnosti ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju gmotnega in socialnega položaja invalida se v osnutku zakona predlaga, da se v dohodke upravičenca všteva osebna invalidnina v višini 50 odstotkov, ne vštevajo pa se dodatek za nego in tujo pomoč in ortopedski dodatek - zaradi njune posebne namembnosti, niti družinska invalidnina - zaradi razmeroma nizke višine, ki ni v pravem razmerju do drugih invalidskih prejemkov. (Družinska invalidnina pripada članu družine po padlem borcu in znaša v letu 1984 1.564 din).

Po mnenju predlagatelja invalidnina torej nima samo pomena družbenega priznanja in satisfakcije za prizadeto zdravje v pogojih narodnoosvobodilne borbe, temveč predstavlja tudi vir preživljanja in ima torej tudi značaj dohodka upravičenca, ki ga je treba upoštevati pri odločanju o dodeljevanju družbene pomoči, katere namen je, da se zagotovi osnovna socialna varnost invalida. Taka opredelitev je tudi v

skladu s stališčem iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter z načeli in pogoji o dodeljevanju družbene pomoči občanom v samoupravnem sporazumu o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981-1985 (Ur. I. SRS, št. 13/81 in 30/83).

Na določitev 50 odstotnega vštevanja invalidnine in delnega vštevanja nekaterih drugih prejemkov, ki se doslej niso upo- števali, je vplivala tudi predlagana sprememba višine cenzusa za pridobitev invalidskega dodatka od 70 odstotkov na 100 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo kakor tudi sprememba zgornje meje - limita invalidskega dodatka od 80 odstotkov mejnega zneska na 100 odstotkov najnižje pokojnine tudi pri upravičencih, ki imajo upoštevne prejemke. Omenjeni spremembi predstavljata kompenzacijo, zaradi katere bodo sedanji upravičenci prizadeti v manjši meri, kot bi bili sicer in se upravičencem z nizko invalidnino invalidski dodatek praviloma ne bi zmanjšal, nekaterim pa bi se tudi povečal, pri invalidih z nekoliko višjimi prejemki pa bi bilo zmanjšanje manj občutno, kar kažejo tudi izračuni o učinkih predlaganih sprememb v posameznih konkretnih primerih.

Invalidi, katerim je po mnenju predlagatelja že s prejemki po zveznem zakonu in drugimi dohodki zagotovljena osnovna socialna varnost (njihovi prejemki po zveznih predpisih zna- šajo tudi 51.572 din, samo invalidnina pa od 9.728 do 24.025 din) bi v določenih primerih izgubili pravico do invalidskega dodatka, če ga seveda prejemajo. (Od skupno 9.146 osebnih in 7.704 družinskih invalidov na dan 31. 12. 1983 prejema invalidski dodatek 1.948 osebnih in 3.657 družinskih invalidov).

Izračuni in ocene učinkov predlaganih sprememb so tudi v skladu z usmeritvami, ki jih je skupščina sprejela ob obravnavi te problematike leta 1982, ko je med drugim zavzela stališče, da je treba proučiti ustreznost sistema avtomatizma priznava- nja posameznih pravic, ki ne upoštevajo v zadostni meri dejanski materialni in socialni položaj posameznika ter sprejeti ustrezne rešitve v tej smeri, da se pri določanju prejemkov, ki imajo značaj socialnih dajatev upoštevajo vse razmere, ki vplivajo na gmotno in socialno stanje posameznika.

Kolikor bi se ob uporabi predlaganih sprememb zakona izkazalo, da bi bila v posameznih primerih socialna varnost invalida zaradi spleta še drugih okoliščin ogrožena, obstoji možnost, da se mu dodeli mesečna priznavalnina na podlagi družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV.

Primerjave kažejo, da bo ob predlaganih rešitvah takih izjemnih primerov malo, vštevanje invalidnine in drugih prejemkov v višjih zneskih pa bi močneje prizadelo večje število upravičencev, kar pravtako ne bi bilo v skladu s sprejetimi stališči o zagotavljanju socialne varnosti vojaških invalidov.

Posamezne pomembne spremembe in dopolnitve zakona pa so predlagane iz naslednjih razlogov:

Ker pravic po zakonu o vojaških invalidih ne uživajo zgolj vojaški invalidi, ampak tudi uživalci družinske invalidnine po padlih borcih in umrlih vojaških invalidih, je bilo potrebno v 1.

členu zajeti tudi te upravičence.

V 1. a členu je podan pregled oblik dopolnilnega varstva po tem zakonu.

V 4. členu osnutka je določeno, da je višina invalidskega dodatka enaka znesku najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, če upravičenec nima za ugotavljanje cenzusa rele- vantnega dohodka. V primeru, ko pa imajo upravičenec aH družinski člani take dohodke, je višina dodatka enaka razliki med delom prejemkov, ki mesečno pride na upravičenca in omenjenim zneskom najnižje pokojnine. »Polni« invalidski dodatek ostaja tedaj enak kot po veljavni ureditvi.

Dodatek za samohranilce in dodatek za postrežbo in tujo pomoč sta določena v enotnem znesku, kar je v skladu z njuno namembnostjo. S tem bodo odpravljene neupravičene razlike med upravičenci, do katerih prihaja po veljavni ureditvi.

Veljavno določilo o 50 odstotnem povečanju invalidskega dodatka za uživalce, ki živijo sami in v kraju stalnega prebiva- lišča nimajo ožjih družinskih članov, je nepotrebno, saj obstaja dolžnost preživljanja med otroci in starši ne glede na to ali živijo v skupnem gospodinjstvu ali ločeno. Namen poma- gati upravičencem, ki se sami preživljajo pa je dosežen s priznavanjem dodatki za samohranilce.

V 5. členu predlagano preoblikovanje določbe četrtega odstavka 6. člena je potrebno zaradi spremembe tretjega