Različne črke označujejo statistično značilno razliko med tretmaji (enosmerna ANOVA, Duncan's test, p<0,05).
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 41
5.3.4 Ostali elementi
Koncentracije ostalih elementov (Fe, Zn, Cu, Mn, Cl, Ni) tako pri mladih, kot tudi pri starih listih niso pokazale statistično značilnih odstopanj. Prav tako tudi faktorska analiza variance ni pokazala nobene povezave med obliko tretmaja in koncentracijo elementov.
V povprečju so bile koncentracije elementov v starih listih večje od koncentracij elementov v mladih listih (priloga H). Pri mladih listih je imel Cl pri obeh oblikah tretmaja najvišjo, Ni pa najnižjo vrednost koncentracije. Pri starih listih pa je imel Mn najvišjo, Cu pa najnižjo vrednost koncentracije (priloga H).
Statistično značilne korelacije so se pojavile le v enem primerih in sicer pri nano obliki tretmaja med koncentracijama Cu in Ni v mladih listih, kjer je bil R = -0,99; p<0,05.
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 42
6 RAZPRAVA
6.1 KARAKTERIZACIJA TiO2 V NANO IN STANDARDNI KEMIJSKI OBLIKI
Na nobeni od embalaž titanovega (IV) dioksida ni bilo zabeleženih podatkov o prisotnosti nečistoč. S pomočjo XRF metode smo izmerili vsebnost nečistoč v obeh kemijskih oblikah TiO2. Ugotovili smo, da sta obe kemijski obliki TiO2 vsebovali sledi K, Nb, Ba in Zn. Nano oblika TiO2 pa je vsebovala še sledi Cu in Br. Koncentracije Nb, Cu, Br in Zn so bile pri nano obliki TiO2 višje, kar pomeni, da je bil odstotek nečistoč pri nano obliki večji.
6.2 VPLIV TiO2 NA RASTLINE
6.2.1 Vplivi TiO2 na morfologijo in rast rastlin
Pri rastlinah tretiranih s standardno obliko TiO2 na koreninskem sistemu ni bilo opaziti bistvenih sprememb. V primerjavi s kontrolo, so bile tu korenine le nekoliko manjše in manj razvejane. Listne ploskve mladih listov so bile močno deformirane oz. nagubane, medtem ko kloroz in nekroz ni bilo. Pri starih listih je bila nagubanost listne ploskve manj izrazita, nekroze niso bile prisotne. Opazne pa so bile rahle kloroze, kar je lahko posledica pomanjkanja oz. nižje koncentracije K. Odgovor na pomanjkanje K se lahko skriva v motenem privzemu vode, ki igra eno od pomembnih vlog v procesu rasti rastlinskih organov (Likar in sod., 2008).
Rastline tretirane z nano obliko TiO2 so bile slabše razvite, v primerjavi s kontrolo so imele opazno krajši in manj razvejan koreninski sistem. Na splošno so bili poganjki slabše razviti, vendar nagubanost listne ploskve ni bila prisotna. Na spodnjih oz. starih listih so se pojavile močne nekroze, medtem ko kloroz ni bilo. Pri mladih listih pa so bile poleg rahlih kloroz prisotne tudi močne nekroze. Razlog za tak odziv rastlin se lahko skriva v tvorbi hidroksilnih radikalov (OH ) zaradi prisotnosti ND (Aruoja in sod., 2008). Poleg zaostanka v rasti in razvitosti organov smo opazili tudi slabšo olistanost rastline. Inhibicija rasti je lahko nastopila kot posledica delovanja obrambnih mehanizmov v rastlini. V takšnem
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 43
primeru lahko prihaja do motenj transportnih snovi po apoplastu, kar je vidno v redukciji izmenjave snovi preko celičnih sten in plazmodezem (Asli in Neumann, 2009). Med drugim so številne raziskave potrdile negativen vpliv ND na rast in razvoj celic. Slednje je vidno v tvorbi reaktivnih kisikovih spojin (ROS), motenih metabolnih procesih in transpiraciji, onemogočena pa je tudi optimalna izmenjava plinov (Jia in sod., 2005, Fernandez in Eichert, 2009, Da Silva in sod., 2006, Aruoja in sod., 2009).
6.2.2 Vpliv TiO2 na koncentracijo fotosinteznih pigmentov
Naša raziskava je pokazala, da oblika tretmaja vpliva na koncentracijo fotosinteznih pigmentov v listih. V starih, tretiranih listih se je pojavil trend zviševanja, v mladih, netretiranih listih pa trend padanja koncentracij fotosinteznih pigmentov. Obe obliki tretmaja sta imeli v primerjavi s kontrolo, višje koncentracije fotosinteznih pigmentov.
Znano je, da ND TiO2 pozitivno vplivajo na rast in razvoj rastlin, potek fotosinteze in fiksacijo dušika (Yang in sod., 2007). Pozitiven vpliv je viden v povečani fotosintezi aktivnosti (Zhang in sod., 2005), boljšem delovanju encima Rubisca (Gao in sod., 2006) in izboljšani absorpciji vidne svetlobe (Gao in sod., 2008). Kaj točno je razlog za to, ni še povsem jasno. Jasno pa je, da tretmaji z nano TiO2 povečajo aktivnost superoksidnh dimutaz (SOD), katalaz (CAT) in peroskidaz (POD), po drugi strani pa ovirajo akumulacijo prostih kisikovih radikalov (Gao in sod., 2008).
Hipotezo, ki pravi da bodo ND TiO2 negativno vplivali na rast in razvoj sončnic, pri čemer bo motena fotosinteza, lahko le delno potrdimo. Z gotovostjo lahko trdimo, da so ND TiO2
negativno vplivali na morfološki razvoj, saj so bile rastline slabše razvite, poleg tega pa so bile vidne tudi poškodbe oz. deformacije rastlinskih organov v obliki kloroz in nekroz. Po drugi strani pa so imele rastline tretirane z ND TiO2, v primerjavi s standardno obliko TiO2, večjo suho biomaso tako korenin, kot tudi poganjkov oz. mladih listov. V starih listih tretiranih rastlin so bile koncentracije fotosinteznih pigmentov približno enake, vendar pa še vedno večje kot pri kontrolnih rastlinah. Kot vidimo prisotnost ND TiO2 vpliva na fotosintezna tkiva. Povečana koncentracija le teh bi lahko pomenila večjo fotosintezno aktivnost. Za potrditev slednje pa bi bilo potrebno izvesti še dodatne meritve (merjenje fotosintezne aktivnosti).
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 44
6.2.3 Vpliv TiO2 na koncentracijo elementov v poganjkih in starih listih 6.2.3.1 Koncentracija in vsebnost Ti, ter transportni indeks
Rezultati naše raziskave so potrdili, da oblika tretmaja vpliva na koncentracijo, vsebnost in transportni indeks titana.
Pri nano obliki tretmaja so se največje koncentracije Ti pojavile v starih - tretiranih listih, ravno obratno je bilo pri standardni obliki, kjer je bila največja koncentracija Ti zabeležena v mladih - netretiranih listih. Največjo vsebnost Ti so imel stari listi pri nano obliki tretmaja. Statistično značilna odstopanja smo opazili tudi pri vrednostih transportnega indeksa Ti v mladih listih in koreninah. Znano je, da ND pri foliarnem tretiranju preko tanke kutikule, listnih rež oz. baz trihomov vstopajo v notranjost celic, od koder se nemoteno transportirajo v preostale dele rastlin (Fernandez in Eichert, 2009). Iz omenjenega smo sklepali da bo nano oblika bolj mobilna, vendar temu ni bilo tako. Večjo vrednost transportnega indeksa so imele rastline, ki so bile tretirane s standardno obliko TiO2. S tem lahko zavrnemo prvo hipotezo, ki pravi da bodo ND TiO2 lažje vstopali v globja listna tkiva in jih s tem poškodoval. Poškodbe so nastale, vendar ne na račun mobilnosti ND. Iz rezultatov je razvidno, da so se pojavile tudi motnje v procesu fotosinteze, ter da je nano oblika TiO2 negativno vplivala na rast in razvoj sončnic.
6.2.3.2 Koncentracija K in Ca
K ioni, ki jih najdemo v citosolu oz. kloroplastih, igrajo pomembno vlogo pri preskrbi rastline z vodo. Zadolženi so za nevtralizacijo anionov in stabilizirajo pH, kar pripomore k optimalnemu okolju za delovanje encimov (Marschner, 1995). Pretežen del Ca pa se nahaja v celičnih stenah (apoplastu), kjer opravlja strukturno funkcijo. Poleg tega je pomemben za stabilnost membran, hkrati pa deluje tudi kot sekundarni obveščevalec (Marschner, 1995) in kofaktor encimov, ki so vpleteni v hidrolizo ATP in fosfolipidov (Likar in sod., 2008). V naši raziskavi smo opazili, da v listih z majhnostjo TiO2 delcev (standardna in nano oblika), pada koncentracija Koz. narašča koncentracija Ca. Prav to pa je prvi znak staranja oz. propadanja rastlinskih celic (Marschner, 1995). V procesu staranja
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 45
namreč pride do kopičenja Ca v celicah, kar sproži lipidno peroksidacijo in razgradnjo klorofila (Huang s sod. 1997). Predvidevamo, da je deficit K (pri rastlinah tretiranih z nano obliko TiO2) povzročil upočasnjeno rast, ter pojav kloroz in nekroz. Možno je, da so se motnje pojavile tudi pri delovanju encimov, regulaciji pH (Marschner, 1995), ter pri vzdrževanju elektronevrtalnosti celične stene in celičnega turgorja (Likar in sod., 2008).
Prav tako lahko zavrnemo tudi drugo hipotezo, ki pravi da bodo rastline tretirane z nano obliko TiO2 zaradi večje mobilnosti ND v svojih organih vsebovale višje koncentracije Ti, motena pa bo preskrba s Ca in K. Pri nano obliki tretmaja, se v starih listih pojavi večja koncentracija Ti, ter motnja v preskrbi rastline s Ca in K, vendar pa v obeh primeri to ne gre na račun mobilnosti ND.
6.2.3.3 Koncentracija ostalih elementov
Koncentracije ostalih elementov (Fe, Zn, Cu, Mn, Ni in Cl ) tako v mladih, kot tudi v starih listih, se med posameznimi tretmaji niso statistično značilno razlikovale, bili pa so opazni določeni trendi. Najmanjše koncentracije Fe smo izmerili v starih in mladih listih rastlin tretiranih z nano obliko TiO2. Približno 80% Fe ionov najdemo v kloroplastih oz. stromi plastidov rastlinskih celic, kjer se nahajajo v obliki fitoferitina. Potrebni so za sintezo proteinov, hkrati pa so v tilakoidnih membranah direktno vpleteni v elektronsko transportno verigo (regulacija delovanja PS II in PS I). Pomanjkanje Fe ionov je hitro opazno, saj v zelo kratkem čas nastopi inhibicija delovanja kloroplastov. Pojavijo se motnje pri fotosinteznih reakcijah, kar pa se nadaljne izraža tudi v slabšem morfološkem razvoju rastline (Marschner, 1995). Pri rastlinah tretiranih s standardno obliko TiO2 smo opazili največje koncentracije Zn, čeprav Zn nismo zaznali med nečistočami v nobeni od oblik TiO2.. Pri višjih rastlinah se Zn pojavlja kot divalenten kation, ki je sestavni del encimov. Opravlja katalitično in strukturno funkcijo, hkrati pa je prisoten pri metabolizmu ogljikovih hidratov. Deficit Znje viden kot pojav kloroz in nekroz na listih, zavrta je tudi rast poganjkov, hkrati pa se poveča permeabilnost membran (Marschner, 1995).
Podobno kot Zn, smo pri rastlinah tretiranih s standardno obliko TiO2 opazili tudi trend povišanja koncentracij Cl, Mn, Ni in Cu, medtem ko je bilo pri nano obliki TiO2 ravno
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 46
obratno. Tu se je pojavil trend padanja koncentracij omenjenih elementov glede na kontrolo.
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 47
7 SKLEPI
Nano oblika TiO2 ima negativen vpliv na rast in razvoj sončnic.
Oblika TiO2 je vplivala na morfološki razvoj, suho biomaso rastlin, koncentracijo fotosinteznih pigmentov, koncentracijo in vsebnost Ti, ter na njegov transportni indeks.
Rastline tretirane z nano obliko TiO2 so bile morfološko slabše razvite vendar so imele večjo suho biomaso od rastlin, ki so bile tretirane s standardno obliko TiO2
Obe obliki tretmaja sta vplivali na povečane koncentracije klorofila a in b v starih listih. Povečana koncentracija karotenoidov pa je bila zabeležena le v mladih listih pri nano obliki tretmaja.
Pri nano obliki TiO2 so mladi listi vsebovali nižje, stari listi pa višje koncentracije Ti. Ravno obratno je bilo pri standardni obliki TiO2 .
Največjo vsebnost titana so imele rastline tretirane z nano obliko TiO2.
Nano oblika TiO2 je zelo slabo mobilna, nekoliko bolj mobilna je standardna oblika TiO2.
Motena je bila tudi preskrba rastline s K in Ca. Koncentracija K je z majhnostjo TiO2 delcev padala, koncentracija Ca pa je naraščala.
Koncentracije ostalih elementov (Fe, Zn, Mn, Cu, Cl, Ni) se med posameznimi tretmaji niso statistično značilno razlikovale.
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 48
8 POVZETEK
S pojavom nanotehnologije in nanotehnoloških aplikacij smo prestopili prag novih znanj, tehnologij in metod. Posluževanje nanotehnologije in predvsem uporaba njenih aplikacij se bo v prihodnosti odražala kot pomemben faktor v našem življenju. Z naraščajočo industrijsko proizvodnjo nanodelcev se bo povečeval tudi njihov vpliv na okolje. Pri tem pa se bo vedno znova pojavljalo pereče vprašanje o varnosti in morebitnih negativnih posledicah uporabe nanodelcev oz. nanotehnoloških proizvodov. Potrebno se je zavedati, da nanodelce v primerjavi z večjimi delci enake kemijske sestave, odlikujejo povsem drugačne lastnosti. Posledično to pomeni tudi nov pristop k razumevanju le-teh. Iz tega lahko sklepamo, da bo imela nanotehnologija močan vpliv tudi na ekonomijo, ter globalno družbeno-politično dogajanje.
Namen diplomske naloge je bil preučiti vpliv ND TiO2 na rast in razvoj sončnic. Opazovali smo morfološke spremembe (olistanost rastlin, pojav kloroz oz. nekroz, biomaso rastlin) in biokemijske spremembe (vsebnost fotosinteznih pigmentov). Določili smo tudi koncentracijo, vsebnost ter stopnjo privzema titana in ostalih elementov (K, Ca, Fe, Zn, Mn, Cu, Cl in Ni).
Sončnice smo vzgajali v rastnih komorah pri konstantni temperaturi in zračni vlagi. Na stare liste smo foliarno nanesli standardno oz. nano obliko TiO2. Obe kemijski obliki sta vsebovali tudi nečistoče in sicer sledove K, Nb, Cd, Ba in Zn. Nano oblika TiO2 je vsebovala tudi sledove Cu in Br.
Morfološke spremembe na rastlinah smo opazili približno en teden po tretiranju, popisane pa so bile po končanem poskusu. Jasno je bilo vidno, da ima nano oblika TiO2 negativen vpliv na rast in razvoj sončnic. Rastline tretirane z nano obliko TiO2 so imele večjo suho biomaso, ter večjo vsebnost Ti, medtem ko se je standardna oblika TiO2 izkazala za bolj mobilno. Iz rezultatov je razvidno, da je oblika TiO2 vplivala tudi na povišanje koncentracij fotosinteznih pigmentov. Pri nano obliki TiO2 so mladi listi vsebovali nižje, stari listi pa višje koncentracije Ti, ravno obratno je bilo pri standardni obliki TiO2. Motena je bila tudi preskrba rastline s K in Ca. Koncentracija K je z majhnostjo TiO2 delcev
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 49
padala, koncentracija Ca pa je naraščala. Koncentracije ostalih elementov (Fe, Zn, Mn, Cu, Cl, Ni) pa se med posameznimi tretmaji niso statistično značilno razlikovale.
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 50
9 VIRI
Adams L.K., Lyon D.Y., Mclntosh A., Alvarez P.J. 2006. Comparative toxicity of nano-scale TiO2, SiO2 and ZnO water suspension. Water Sci Technology, 54 (11-12): 327-334
Aruoja V., Dubourguier H.C., Kasements K., Kahru A. 2008: Toxicity of nanoparticles of CuO, ZnO and TiO2 to microalgae Pseudokirchneriella subcapitata. Science of the Total Environment, 407, 1461-1468
Asli S. in Neumann P.M. 2009: Colloidal suspension of clay or titanium dioxide nanoparticles can inhibit leaf growth and transpiration via physical effects on root and water transport. Plant Cell Environ, 32: 577-584
Bazylinski D.A., Frankel R.B. 2004: Magnetosome formation in prokaryotes, Nature Reviews Microbiology, 2: 217-230
Block M.L., Wu X., Pei Z., Li G., Wang T., Qin L., Wilson B., Yang J., Hong J.S., Veronesi B. 2004: Nanometer size diesel exhaust particles are selectively toxic to dopaminergic neurons: the role of microglia, phagocytosis and NADPH oxidase, The FASEB Journal http://www.fasebj.org/content/early/2004/10/02/fj.04-1945fje.full.pdf+html?sid=e96dd51c-559d-4df4-abe8-f36e549fdadc (12.1.2012)
Brezovar T. 2010: Optimiziranje izdelave disperzije nanodelcev TiO2 in ugotavljanje varnosti na celični liniji keratinocito. Diplomsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo
Carp O., Huisman C.L., Reller A. 2004. Photoinduced reactivity of titanium dioxide.
Elsevier, Progress in Solid State Chemistry, 32, 1–2, 33–177
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 51
Čebulj M. 2007: Posebne lastnosti nanodelcev. Seminar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
Daohuin L., Baoshan X. 2007: Phytotoxicity of nanoparticles: Inhibition of seed germination and root growth, Environmental Pollution 150, 243-250
Da Silva L.C., Oliva M.A., Azevedo A.A., De Araujo J.M. 2006. Responses of restinga plant species to pollution from an iron pelletization factory, Water, Air Soil Pollution, 175, 241-256
Dat J., Vandenabeele S., Vranová E., Van Montagu M., Inzé D., Van Breusegem F. 2000.
Dual action of the active oxygen species during plant stress responses. CLMS Cellular and Molecular Life Sciences, 57: 779-795
Drobne D. 2007. Nanotoxicology for safe and sustainable nanotechnology. Air Hig Rada Toksikol, 58: 471-478
Dunford R., Salinaro A., Cai L., Serpone N., Horikoshi S., Hidaka H., Knowland J. 1997:
Chemical oxidation and DNA damage catalysed by inorganic sunscreens ingredients, Federation of European Biochemical Societies, 418: 87-90
Fabiani E., Landsiedel R., Ma-Hock L., Wiench K., Wohller W., van Ravenzwaay B., 2008. Tissue distribution of intravenously administered titanium dioxide nanoparticles in rats. Archives of Toxicology, 82: 151-157
Fernandez V., Eichert T. 2009. Uptake od hydrophilic solutes through plant leaves:
Current state of knowledge and perspectives of foliar fertilization, Critical Reviews in Plant Sciences, 28, 1: 36-68
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 52
Fleisher A., O’Neill M.A., Ehwald R. 1999. The pore size of non-graminaceous plant cell wall is rapidly decreased by borate ester cross-linking of the pectin polysaccharide rhamnogalacturon II, Plant Physiology. 121: 829-838
Gangl A. E. 1997: Ocena sistema za rentgensko fluorescenčno analizo. Diplomsko delo.
Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Gao F., Hong F., Liu C., Zheng L., Su M., Wu X., Yang F., Wu C., Yang P. 2006:
Mechanism of nano-anatase TiO2 on promoting photosynthetic carbon reaction of spinach.
Biological Trace Element Research, 111: 239-253
Gao F., Liu C., Qu C., Zheng L., Yang F., Su M., Hong F. 2008: Was improvement of spinach growth by nano-TiO2 treatment related to the changes of Rubisco activase.
Biometals, 21: 211-217
Grošelj Ana Marjetka in sod., 2009: Vpliv nanodelcev CuO na rast in razvoj sončnice, Collectanea Studentium Physiologiae Plantarum, Vol. 4, Št. 1, str. 55-58
Grum, E. 2008. Hidrofobni efekt in vpliv na biološke membrane. Seminar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
Gurr J.R., Wang A.S.S., Chen C.H., Jan K.Y. 2005. Ultrafine titanium dioxide particles in the absence of photoactivation can induce oxidative damage to human bronchial epithelial cells. Science Direct, Toxicology, 213: 66-73
Hegedüs A., Erdei S., Horváth G. 2001: Comparative studies of H2O2 detoxifying enzymes in green and greening barley seedling under cadmium stress. Plant Science, 160: 1085-1093
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 53
Hong F., Zhou J., Liu C., Yang F., Wu C., Zheng L., Yang P. 2005: Effect of nano-TiO2 on photochemical reaction of chloroplasts of spinach, Biological Trace Element Research, 105: 269-280
Hu C.W., Li M., Chi Y.B., Li D.S., Chean J., Yang L.Y. 2010: Toxicological effects of TiO2 and ZnO nanoparticles in soil on earthworm Eisenia fetida, Elsevier, Soil Biology and Biochemistry 42: 586-591
Jia G., Wang H., Yan L., Wang X., Pei R., Zhao Y., Guo X. 2005. Cytotoxicity of carbon nanomaterials: Single-wall nanotube, multi-wall nanotube, and fullerene, Environmental Science and Technology, 39, 5: 1378-1383
Klockenkämper R. von Bohlen A. 2001: Total-reflection X-ray fluorescence moving towards nanoanalysis: a survey. Spectrochimica Acta Part B, 56: 2005-2018
Količ R., 2009: Vpliv rastlinskih izvlečkov na oksidativni metabolizem kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Diplomsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehnična fakulteta
Kumari M., Mukherjee A., Chandrasekaran N. 2010. Genotoxicity of silver nanoparticles in Allium cepa. Science of the Total Environment, 407, 19: 5243-5246
Kump P. 1994: Rentgenska fluorescenčna spektroskopija s totalnim odbojem (TXRF), Vakuumist, 14, 4: 15-19
Lee W., An Y., Yoon H., Kweon H. 2008. Toxicity and bioavailability of copper nanoparticles to the terrestrial plants mung bean (Phaseolus radiatus) and wheat (Triricum awstivum): plant uprake for water insolube nanoparticles. Environmental Toxicology and Chemistry, 27, 9: 1915-1921
Osterman, P. Vpliv listnega tretiranja z nanodelci titanovega dioksida na rast in razvoj sončnice.
Dipl. delo, Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pef, Bf, 2013. 54
Lei Z., Mingyo S., Xiao W., Chao L., Chunxiang Q., Liang C., Hao H., Xiaoqing L., Fashui H. 2007: Effects of nano-anatase on spectral characteristics and distribution of LHC II on the thylakoid membranes of spinach, Biological Trace Element Research, 120, 273-283
Lichtenthaler H.K. 1987. Chlorophylls and carotenoids: Pigments of photosynthetic biomembranes, Methods in Enzymology, 148, 350-382
Likar M., Vogel Mikuš K., Regvar M., 2008. Praktikum fitofiziologije, Ljubljana
Lin D., Xing B. 2008: Root uptake and phytotoxicity of ZnO nanoparticles. Environmental Science and Technology, 42: 5580-5585
Lin D., Xing B. 2007. Phytotoxicity of nanoparticles: Inhibition of seed germination and root growth. Environmental Pollution, 150: 243-250
Lin D., Xing B. 2008. Root Uptake and Phytotoxicity of ZnO Nanoparticles.
Environmental Science & Technology, 42: 5580-5585
Long T.C., Saleh N., Tilton R.D., Lowry G.V., Vernonesi B. 2006. Titanium Dioxide (P25) Produces Reactive Oxygen Species in Immortalized Brain Microglia (BV2): Implications for Nanoparticle Neurotoxicity, Environmental Science Technology, 40,14: 4346-4352
Ma X., Geiser-Lee J., Deng Y., Kolmakov A. 2010. Interactions between engineered nanoparticles (ENPs) and plants: Phytotoxicity, uptake and accumulation. Science of the Total Environment, 408: 0353-3061
Marschner H., 1995: Mineral nutrition of higher plants. 2nd Edition, San Diego, Academic Press
Monica R.C., Creminini R. 2009: Nanoparticles in higher plants, Caryologia, 62, 2:
Monica R.C., Creminini R. 2009: Nanoparticles in higher plants, Caryologia, 62, 2: