kr. okrajni šolski svet v Tolminu

Dne 27. in 28. oktobra je bila pod predsedstvom okraj­

nega glavarja Andreja Winkler j a prva seja širšega okraj­

nega šolskega sveta. Ta je ustanovil svoj prvi proračun

10’

za 14 mesecev do konca 1871. Tu je imel dež. poslanec Izidor Pagliaruzzi obširen govor o ljudski izobrazbi in o potrebi šol. šolski svet je sprejel vse njegove predloge, da je bilo dovolj sredstev za zidanje novih šolskih poslopij.

V ta namen je dovolil okrajno šolsko doklado 30% na izravne davke.

V tej seji je prišel v razgovor tudi tabor 1. maja v Tolminu, na katerem je 8000 mož zahtevalo zedinjeno Slovenijo in v Tolminu meščansko šolo, kajti — vsi goriški Slovenci nimamo niti ene. Okrajni šolski svet pa izjavlja, da treba ustanoviti v Tolminu realko ali celo gimnazijo.

Jugoslovanski program. »Trva majska deklara­

cija«.

1. decembra so bili po občnem zboru Slovenske Matice v Ljubljani zbrani odlični zastopniki iz vse Slo­

venije, a prišli so tudi iz Hrvatske in Slavonije, vojaške krajine, Dalmacije, Srbske Vojvodine in z Reke. Goriške Slovence je zastopal dr. Lavrič. Pretekli mesec je že bilo predposveto van j e v Sisku. V Ljubljani so se končno sporazumeli za naslednji program:

»1. Zedinjenje vseh južnih Slovanov je ostalo skozi vse veke svetovnih dogodkov živo v narodnem čustvu...

2. Južni Slovani, ki pod imenom Slovenci, Hrvatje in Srbi žive v deželah monarhije, čutijo dandanes enake narodne potrebe... Vse svoje moralne in materjalne moči hočejo upotrebovati za svoje edinstvo na književnem, go­

spodarskem in politiškem polju.

3. Južni Slovani v monarhiji osnujejo svoje delovanje tudi na to, kako bi pomogli zadovoljiti v jednakih potre­

bah svojim bratom unstran meje, s kterimi so jedne narodnosti«.

»Novice« pišejo o tem programu: »Možje, ki so se v dogovor zbrali, prezreli so politiki, nego da ne bi računali s faktorji, s kterimi se računati mora, in da bi delali vrto­

glavo politiko. Ali njihove enolične potrebe in stiske, po kterih vsled centralistiškega dualizma na eni strani če­

dalje večjo škodo trpi starodavno državno pravo trojedne kraljevine, na drugi naravno narodno

pravo in avtonomija deželna, silijo južne Slovane, da si kot brat bratu roke pruži j o in »viribus unitis« pri­

zadevajo si doseči na postavni poti to, kar vsako pleme samotež doseči upanja nima.

Iz tega čustva oživila se je iznova leta 1848. jako bujna ideja jugoslavenska, ki se ne sme zadušiti več, ako nočemo, da pogine narod slovenski.«

Ta program je dr. Lavrič prinesel v Gorico in ga je začel širiti, kakor bomo videli na drugih mestih te knjige.

1871.

Moško učiteljsko izobraževališče.

Po novih predpisih je bilo otvorjeno 3. januarja v Gorici moško učiteljišče, in sicer: slovensko in laško. Rav­

natelj obeh je bil Peter Rajakovič, rojen Ljubljančan, ki je bil prej vodja normalke in stare učiteljske pripravnice.

Za učitelje so bili imenovani: Fran Budal iz štandreža, Jožef Motz, Goričan, ki je služboval na enakem zavodu v Gradcu, Ivan Trojanschek in Fran Vodopivec iz Kamenj, dotlej učitelj na nižji mestni realki na Reki. (Poznejši nadzornik in narodni delavec v Gorici.)

Dopisnik v »Novicah« 4. januarja ni navdušen za novo učiteljišče. On je bil za to, da učiteljski pripravniki po dokončanem 4. razredu gimnazije nadaljujejo študije na višji realki ali gimnaziji, pa so oproščeni latinščine in grščine, in strogo pedagogiške predmete hodijo poslušat na posebno izobraževališče. Taki in enaki nazori so se čuli in čitali iz raznih dežel.

Slovenska čitalnica in dr. Lavrič.

Z novim letom se je preselila čitalnica v ulico sv. An­

tona, v ono lepo veliko hišo, ki je bila 30 let pozneje last slovenskega svečarja Jerneja Kopača. Tam je imela čital­

nica tri velike sobe in lepo dvorano. Postavila si je pri­

praven oder, na katerega zagrinjalu je bila slika blej­

skega jezera.

11. februarja so priredili goriški dijaki v teh prostorih Vodnikovo besedo. Igrali so veselo igro »Oproščeni

jetnik« in peli poleg raznih zborov tudi Antona Hribarja

»Venec slavjanskih pesmi«.

»Novice« so grajale, da se dijaki lotevajo pretežkih reči, kakor je n. pr. »Orest«.

Dr. Lavrič je poučeval v čitalnici deklamatoriko in govorništvo. Imel je prav lepe uspehe.

»Novice« št. 1. poročajo tudi v dopisu iz Gorice, da je dr. Lavrič prostovoljno poučeval deklamatoriko po dve uri na teden na goriški gimnaziji. Posebno hvalijo nje­

govo pažnjo na čisto izrekanje gojencev in tudi na vedenje učeče se mladine. Med dijaki je koj videti, kdo ima talent za deklamacije, kajti dr. Lavrič učence obenem uči, kako imajo stopiti pred omikano družbo in se ondi vesti. — Tudi bogoslovci goriškega semenišča so se lotili umetnega deklamovanja. Dr. Lavrič je učil po pravilu: kakor zapi­

sano, tako izgovarjajmo. Ustvarjajmo si oderski jezik.

Gozdarska šola v Gorici.

»Novice« so poročale v dopisu iz Gorice, da je bilo tu posvetovanje o ustanovitvi gozdarske šole, ki naj bi se pridružila deželni kmetijski šoli. Navzoči so bili: iz Trsta vladin zastopnik pl. Mayersbach, dež. glavar Coro­

nini Franc, vodja goriškega gozdarskega urada Riedel, nadzornik za pogozdovanja Krasa Scharnagel in začasni vodja dež. kmetijske šole Fran Povše. — Italijanski vodja Ohlsen je nenadno odšel v Italijo na podobno šolo, a pred odhodom je še zmagal v dvoboju z nekim grofom.

Namen ministrstva s to šolo je bil, oskrbeti gozdarske čuvaje za vse Primorsko. Bilo je upanje, da se taka šola otvori še isto leto.

Pri tej priliki se je pokazalo, da je bil Slovenec Fran Povše kot začasni vodja obeh oddelkov kmetijske šole Lahom hud trn v peti.

Winkler c. kr. namestniški svetovalec.

»Slovenski Narod« je priobčil iz Gorice dopis, ki vladi svetuje, naj bi poklicala k namestništvu v Trst kakega pravega Slovenca. Tamkaj zdaj ni nobenega našega rojaka,

ki bi popolnoma obvladal jezik in razumel tudi drugače naše ljudstvo, brez tega pa so čestokrat nemogoče pra­

vične naredbe. Dopisnik pravi, da za tako službo imamo Slovenci jako primernega moža, ki odvaga vsakega dru­

gega konkurenta (kazal je naravnost na Winkler j a) in pravi, da po tem činu spoznamo, ali nam hoče biti novo ministrstvo pravično ali ne.

V Gorici smo smatrali ta dopis za »pium desiderium«, ali hitreje nego smo se zanesli, izpolnila je »Wiener­

zeitung« 28. marca našo gorečo željo: vrli glavar tol­

minski Andrej Winkler je novi namestniški svetnik. Zdaj imamo pravega moža na pravem mestu.

Bog daj, da ne bi bil zadnji. — Tako poroča dopisnik iz Gorice v »Novicah« 31. marca.

Carlo Favetti — pomiloščen.

Vemo že, da je bivši mestni tajnik goriški med vojno 1866. pobegnil v Italijo, odkoder je vodil iredentovsko gibanje tudi v naših deželah. Po končani vojni je postal agent neke milanske zavarovalne družbe. Mestni zastop je bil takoj dovolil njegovim otrokom 900 gld. letne pod­

pore.

Lansko leto pa je bil Favetti nenadno pomiloščen, in zdaj je prišel v Gorico pogledat, ali bi mu ne kazalo, da se povrne. S podporo 900 gld. otrokom se ni zadovoljil, zahteval je bodisi dovoljno pokojnino ali pa zopet prejšnjo tajniško službo. V »Ginastichi« so imeli njemu na čast bučno veselico. V tem društvu je imel Favetti od prvega začetka veliko besedo in tu so se kuhale različne demonstracije proti državi in dinastiji. Kljub vsemu temu se je bil pozneje Favetti vrnil na svoje mesto v deželni hiši, kjer smo imeli Slovenci ž njim hude boje. Ta mož je bil poleg dr. Pajer j a naj agilne j ši naš nasprotnik. Ni pa bil kričač, ni Slovencev žalil na surove načine, marveč svoj strup in svoje sovraštvo do nas je znal povijati v sladke oblike najbolj izbrane italijanske govorice. V osebnem obče­

vanju je bil tudi s Slovenci do skrajnosti vljuden, v vseh bistvenih vprašanjih pa do skrajnosti dosleden nasprotnik.

Prvi javni nastop Vjekoslava Spinčića v Gorici.

Bogoslovci so priredili 21. junija »besedo« na čast papeževe 25-letnice, in to v veliki obednici, ki je bila spremenjena v gledališko dvorano z odrom. Po vseh oknih so bili prosojni napisi v staroslovenskem, novo- slovenskem, hrvatskem in italijanskem jeziku, na odru pa v latinskem, grškem in hebrejskem. Med raznimi točkami sporeda omenjam le, da je imel bogoslovec Fran Vidic slovenski govor, Vjekoslav Spinčić pa hr­

vatski govor: »Koliko je stanovitnost papeža cerkvi koristna«. Bogoslovci so peli tudi razne slovenske pesmi, n. pr. »Kdo je mar« in Hribarjevo »Pobratimijo«. — Vodja semenišča je bil takrat monsignor dr. Hrast z Livka.

»Novice« so poročale o tej »besedi« in med drugim rekle: »da venec lepega večera je odnesel hrvaški govornik Vjekoslav Spinčić. To vam je bila mila, sladka hrvaščina, tekoča z zgovornih ustnic jako prikupljivega mladeniča.

Takega ploskanja, Bogme, nisem še slišal nikdar kakor le med in po tem govoru«.

Kaj bo z realko v Gorici.

»Novice« 5. julija poročajo iz Gorice: že predlanjskim je dež. zbor razpravljal načrt zakona o goriški realki in sklenil, da se mora ustanoviti v Gorici slovenska in italijanska realka pod istim ravnateljem. Zaradi večjih izdatkov za dve šoli so tekla pogajanja med vlado in deželnim odborom, a deželni odbor ni hotel nič prispevati. — Pred kratkim je došla iz Dunaja rešitev, da vlada ne more dati zakona cesarju v potr- jenje, ker ne more ona sama nositi vseh stroškov.

Obenem pa je vlada sprožila vprašanje: ali bi ne bilo morda umestno, ustanoviti dvoje realnih gimnazij, — slovensko in italijansko. Za prihodnjo dobo deželnega zbora namerava vlada svoje stališče razložiti in predložiti

— nov načrt.

»Novice« dodajajo Goričanom tolažbo: »da se ljub- ljanska realka razširi na 7 razredov, a učni jezik bo

— nemški.«

Homatije v deželnem zboru.

Pred prvo sejo dež. zbora goriškega v septembru je laški poslanec Dottori sklical laške poslance na dogovor v Romans, da sklenejo: slovenskim poslancem ne dovolijo več posluževati se slovenskega jezika v deželnem zboru in odboru. Poslanca Gorice De- peris in Maurovich sta spregledala zahrbtne namene Dot- torijeve in njegovih pristašev ter sta se odločno uprla označeni nakani proti Slovencem, češ: to bi značilo toliko kolikor razbiti in onemogočiti deželni zbor v Gorici. Sklep večine pa se je glasil: pravico slovenščine priznavajo samo v principu, dejanski posluževati pa se te pravice Slovenci ne smejo.

Očiten je bil namen, dokazati, da je goriški deželni zbor v tej obliki nemogoč. Domišljevali so si, da jih av­

strijska vlada za vse demonstracije nagradi še s tem, da jim dovoli združiti se z ostalimi italijanskimi deželami v poseben italijanski zastop, in če bo treba tudi — brez Gorice. Njihovo geslo je bilo: »La politica del Trentino«.

Deželni glavar je povabil italijanske in slovenske poslance pred zasedanjem na skupen pogovor, da se doseže sporazum: sicer je naš deželni zbor pri kraju.

Sestanek ni dognal ničesar pozitivnega.

Prvo sejo je otvoril deželni glavar grof Coronini v obeh jezikih. V slovenskem govoru je povdaril sorodnost in vzajemnost naših Slovencev z ostalimi njihovimi rojaki, s katerimi naj le sočustvujejo, pri tem pa ne pozabijo zgodovinske domače dežele. Vladin komisar baron Rechbach je v slovenskem govoru posebno naglašal spravo med vsemi narodi.

»Novice« v dopisu 14. septembra pravijo: »Zdi se, da Lahi niso več tako trmasti in da obvelja stara na­

vada. če so Lahi količkaj pametni, morali bi spoznati, kako smešno je, ukvarjati se s takimi rečmi v času, ko se Avstrija temeljito preureja, ko se kolo drž. federa­

lizma z njegovimi nasledki še čez druge reči na velevažni dnevni red postavlja.«

Glavni lanski upornik proti slovenskemu jeziku v dež.

zboru dr. Pajer letos molči ali pa še v sejo ga ni. Stvar pojde

— glede rabe slovenskega jezika ostane vse pri starem.

Nov volilni red za deželni zbor.

Italijani so skuhali nov načrt volilnega reda, dasi so vnaprej vedeli, da je vse to le pljuska v vodo. Za spre­

membo tega zakona je potrebna dvetretjinska večina, ka­

tere Lahi niso imeli, zato so si izmislili le nove homatije, ki naj bi vlado spodbudile, da tedanji deželni zbor raz- žene. Slovenski poslanci so se nahajali v jako mučnem položaju.

Bistvo italijanske volilne reforme je bilo:

Volitve se vrše neposredno in ne več po volilnih možeh. Trgovska zbornica in dosedanje veleposestvo od­

padeta. Mesta in trgi volijo doma in ne več n. pr. v Tol­

minu za vse slovenske trge. Poslance kmetskih občin vo­

lijo po sodnijskih okrajih in ne več po političnih. Pa tudi sodni okraji se razdele v več malih volilnih okrajev. Na­

mesto veleposestva se ustanovi skupina velikih obdačen- cev. Javni uradniki ne morejo biti izvoljeni.

Skupno število poslancev bi bilo: a) Slovencev: sodni okraji Bovec, Tolmin, Cerkno, Kanal, Ajdovščina, Komen in Sežana po 1 poslanca, Gorica 2, skupaj 9. Slovenski trgi 1, veliki obdačenci tudi 1, skupaj 11; b) Italijani:

Gorica kot mesto 1, veliki obdačenci 2, druga laška me­

sta 2, veliki obdačenci v Furlaniji 5, 4 sodni okraji fur­

lanski 4, skupaj — 14.

Ta načrt je bil izročen posebnemu odseku, v katerem so Slovenci predlagali razne popravke, Italijani pa so vse odklonili. Slovenci so naznanili svoj manjšinski predlog, ki temeljito dokaže krivičnost laških zahtev.

V drugi seji deželnega zbora 21. septembra je prečital dr. Lavrič jako umestno interpelacijo na vlado, ali ne misli tudi našemu deželnemu zboru predložiti načrt zakona o narodni zaščiti, kakor ga je bila predložila na češkem, kjer je šlo to v korist Nemcem.

V isti seji je poročal dr. Deperis o preuredbi deželne kmetijske šole in je izrečno priznal neutrudno delovanje in učiteljske zmožnosti začasnega vodje Frana Povšeta.

Dasi je bilo učiteljsko osebje nezadostno, je deželni odbor videl prav dober uspeh pri gojencih. — Zanimivo je, da so vsi laški in slovenski gojenci poslali dež. zboru prošnjo, naj imenuje Povšeta za stalnega ravnatelja.

Zelo zanimiva in razburljiva je bila 5. seja 11. oktobra, ko je bil postavljen na dnevni red novi načrt volilnega za­

kona. Lahi so bili že vsi zbrani, a čez četrt ure so prišli še Slovenci Gorjup, Winkler, Pollay, Černe; izostalo je 6 Slo­

vencev, tako, da ni bila navzoča tričetrtinska večina in torej seja za volilni red ni bila sklepčna.

Ker ni prišel v sejo tudi dr. Abram, ki je bil takrat še plačani tajnik deželnega odbora, je glavar naprosil Win­

klerja, naj prečita zapisnik prejšnje seje. Takoj pa je po­

slanec Del Torre prekinil čitanje in zahteval, naj glavar pokliče v sejo dr. Abrama, ker je on plačan tajnik, naj torej svojo nalogo opravlja. Glavar pošlje slugo po dr. Abrama, ki se kmalu vrne s poročilom, da tajnika nikjer v hiši ni. Del Torre nato predlaga, naj se proti dr. Abramu prične disciplinarna preiskava in se začasno odstavi. To je bilo sprejeto.

Ker razprava o volilnem redu ni mogla priti na dnevni red, so nadaljevali sejo z drugimi točkami, med temi:

podpora 5000 gld. za ceste na Tolminskem.

Med tem je prispel dež. glavarju dopis dr. Abrama, da odlaga tajniško mesto. — Nato pa se je vršila vo­

litev deželnega odbora in za deželnega odbornika je bil izvoljen tudi dr. Abram. Tako je on odpadel kot deželni tajnik in postal odbornik z isto plačo 1200 gld.

V drž. zbor sta bila potem izvoljena grof Coronini in Anton Černe.

Absolutizem ustavovercev.

Češka sprava po vodi. Hohenwart — odstopil. Vpliv tega spora na naše pokrajine.

Izjemno stanje na češkem, o katerem smo govorili v enem prejšnjih odstavkov, je bilo prekinjeno, sklican je bil dež. zbor, v katerem je bil prečitan cesarjev reskript, ki v polnem obsegu priznava stare državne pravice dežel češke krone. Cesar izjavlja, da je pripravljen vse te pra­

vice svečano priznati s prisego — kronanja za češ­

kega kralja. Zahteva pa od deželnega zbora: »naj se mirno in spravoljubno posvetuje o sedanjim časom pri­

merni poravnavi državnopravnih razmer češkega kralje­

stva tako, da Nam bo mogoče brez oškodovanja pravic Naših drugih kraljestev in dežel končati ustavni prepir.«

— Obenem je vlada predložila deželnemu zboru narod­

nostni zakon. Na odgovor češkega zbora je ves svet čakal z nestrpnostjo, ker od tega je bila odvisna bodoča poli­

tika Avstrije. Za sestavo adrese je bil izvoljen odbor 30 članov. Poročevalci treh odsekov so bili grof Clam- Martinic, dr. Rieger in dr. Zeithammer.

Adresa zahvaljuje cesarja za priznanje državnega prava češkega, obžaluje, da se Nemci ne udeležujejo dež.

zbora, izraža željo za složno delo med Čehi in Nemci, — priznava pogodbo z Ogrsko, a dodaja 18 pogojev: češka kraljevina priznava za skupne zadeve zunanjo politiko, vojsko (brez dovoljevanja novincev), zakonodajo o vojni dolžnosti in denarne zadeve za vzajemne izdatke. O vojni odloča cesar. — Priznavajo delegacije, v katere volijo oni 15 delegatov in 8 namestnikov. Priznavajo finančno po­

godbo z Ogrsko, pogodbo o preosnovi vojaške granice, kup­

čij sko pogodbo z Ogrsko in o doneskih za drž. dolg. Vse nevzajemne zadeve spadajo v zakonodajo češkega dežel­

nega zbora.

Na to adreso dolgo časa ni hotelo biti odgovora, kajti Nemci so zagnali strašen vik, kateremu se je cesar končno uklonil in sprava s Čehi je šla definitivno po vodi. Čehi so imeli cesarjevo obljubo, da se bo dal kronati za češkega kralja, česar ni nikdar storil in na kar so ga Čehi često­

krat spominjali. Nato je Hohenwart podal demisijo, ki je bila sprejeta. V vsej državi je nastala velika razburjenost.

Za Hohenwarta so se izrekli dež. zbori: češki, moravski, gališki, bukovinski, gornje-avstrijski, tirolski, predarelski, kranjski in istrski. Za Hohenwartovo politiko pa so se iz­

rekli tudi Hrvatje, Slovaki, Rumuni, Srbi in Rusini. Hohen- wartovi zaupnici, poslani iz Ljubljane, so se pridružili vsi deželni poslanci in ogromna večina občin po slovenskih krajih. V drž. zboru je bilo 138 federalistov, ki so zastopali 16,662.000 prebivalcev, in 65 centralistov, ki so zastopali le 4,132.000 prebivalcev.

Cesar je poklical tržaškega namestnika barona Kel- lersperga, da bi sestavil novo vlado, ali ta mož ni bil ni­

komur po volji: ustavovercem je bil prehud birokrat,

federalistom pa prehud ustavoverec. V njegovem programu je bil razpust dež. zborov: češkega, moravskega, gornje- avstrijskega, kranjskega, celo gališkega in bukovinskega.

Dr. Rieger ju so prirejali v Pragi velikanske ovacije, kjer je ljudstvu izjavil: Nismo premagani, — le za zdaj na stran potisnjeni. — Ljubljansko politično društvo »Slo­

venija« je Riegerja navdušeno pozdravilo.

Končno je z veliko težavo sestavil novo vlado knez Adolf Auersperg z ministri: notranji, baron Lasser; nauk, dr. Stremayer; pravosodje, dr. Glaser; trgovina, dr. Ban-- hans; kmetijstvo, vitez Chlumacky; začasni finančni, ba­

ron Holzgethan; brez portfelja, dr. Unger; dež. brambe, pl. Horst. Poljaki so bili užaljeni, nihče ni hotel vstopiti v to ministrstvo in nastalo je vprašanje, če sploh pridejo na Dunaj.

ron Holzgethan; brez portfelja, dr. Unger; dež. brambe, pl. Horst. Poljaki so bili užaljeni, nihče ni hotel vstopiti v to ministrstvo in nastalo je vprašanje, če sploh pridejo na Dunaj.

In document GORIŠKI SLOVENCI (Strani 154-165)