Turk Škraba je za analizo rabe in presojanja kvalitete učbenikov, po vzoru Cunningsworthovega instrumentarija za presojanje delovnih zvezkov z različnih zornih kotov, opredelila 3 dejavnike, ki jih je potrebno upoštevati. To so učenec, učitelji in institucija − država. Zavod RS za šolstvo je povzel, da so to trije dejavniki, ki jih je priporočljivo upoštevati pri presojanju vseh gradiv, ki se uporabljajo na razredni stopnji (Dolgan idr., 2017).
Pri učencih je potrebno upoštevati njihovo starost, razvojno stopnjo in kulturno okolje, v katerem živijo. Učitelj si mora odgovoriti na vprašanje, kdo se bo učil. V ta namen mora presoditi, ali delovni zvezek:
spodbuja miselno aktivnost, od pomnjenja do razvoja višjih miselnih procesov;
motivira in zadosti interesom učencev;
omogoča komunikativne dejavnosti, pri katerih učenci razvijajo svoj besedni zaklad;
spodbuja razvoj spretnosti, kot so opazovanje, napovedovanje in preizkušanje;
vsebuje dovolj avtentičnega gradiva, da lahko učenci povezujejo snov z realnim življenjem;
ustreza razvojni stopnji učencev in omogoča napredovanje;
podpira različne stile učenja;
omogoča razvoj strategij za samostojno učenje.
Pri učitelju je potrebno upoštevati, kakšen je njegov koncept poučevanja in učenja, kakšni so njegovi interesi, izkušnje in način dela. Učitelj mora oceniti, ali delovni zvezek:
ustreza njegovemu načinu poučevanja;
podpira sodobne koncepte poučevanja in učenja;
spodbuja učiteljevo dojemljivost za inovacije, eksperimentiranje, ustvarjalnost, domišljijo in raziskovanje;
spodbuja k diferenciaciji in individualizaciji;
ima jasno slikovno gradivo in je estetsko oblikovan;
je sprejemljivo poenostavljen.
Pri institucionalnem dejavniku se mora učitelj ozirati na učni načrt, didaktična priporočila in neposredno okolje. Učitelj se mora vprašati, ali delovni zvezek:
uresničuje cilje iz učnega načrta na kakovosten način;
potrebuje za doseganje ciljev ali jih morda lahko doseže s pripomočki in z viri, ki jih ima na voljo v neposrednem okolju;
ima ustrezno organizirano vsebino, ki je strukturirana, nazorna in pregledna;
ima jasno in estetsko urejeno slikovno gradivo (Dolgan idr., 2017).
19
Izbor kriterijev za delovne zvezke Zavoda za šolstvo Republike Sloveniji iz leta 2015
Zavod RS za šolstvo je leta 2015 izvedel analizo delovnih zvezkov za matematiko in slovenščino v 3. in 5. razredu osnovne šole. Pripravili so instrumentarij za analizo delovnih zvezkov na šestih področjih. Analizirali so usklajenost z učnim načrtom, terminološko primernost, didaktično ustreznost, primernost razvojni stopnji, kompetenco učenje učenja in ustreznost podpore sodobnim konceptom učenja in poučevanja (Dolgan idr., 2017).
Usklajenost z učnim načrtom
Potrebno je preveriti, ali se vsebine, učni cilji in standardi znanja v delovnem zvezku ujemajo s tistimi iz učnega načrta. Preveriti je potrebno, ali učenec z reševanjem nalog v delovnem zvezku lahko usvoji vrste znanja in kompetence, ki jih predpisuje učni načrt. V predmetnih učnih načrtih so izpostavljena tudi medpredmetna povezovanja, zato se mora učitelj prepričati, ali jih omogoča tudi izbrani delovni zvezek (Dolgan idr., 2017).
Terminološka primernost
Poleg učiteljevega načina poučevanja ima velik vpliv na usvojitev pojmov tudi učno gradivo.
Zavod za šolstvo je navedel, da je delovni zvezek terminološko ustrezen, če podpira razvoj in razumevanje strokovnih pojmov, ki so navedeni tudi v učnem načrtu. Razumevanje pojmov je osnova za posploševanje in zahtevnejše miselne operacije. Pomembno je, da so pri nalogah, ki razvijajo in utrjujejo pojme, upoštevana didaktična načela aktivnosti, nazornosti, dostopnosti, sistematičnosti, postopnosti ter individualizacije. Upoštevani morajo biti tudi različni stili zaznavanja. Strokovni pojmi morajo biti podprti s sliko, s primerom, z definicijo, s proti primerom ali z videoposnetkom. Naloge v delovnem zvezku morajo učenca navajati na uporabo strokovne terminologije in bogatiti njihovo besedišče (Dolgan idr., 2017).
Didaktična ustreznost
Naloge in dejavnosti, ki so v delovnem zvezku, morajo slediti sodobnim didaktičnim smernicam in didaktičnim načelom postopnosti, sistematičnosti, nazornosti, aktivnosti učencev, ekonomičnosti, sodobnosti, povezovanja, trajnosti in vzgojnosti. Aktivnosti morajo temeljiti na predznanju učencev. Naloge morajo biti avtentične, čim bolj življenjske in primerne razvojni stopnji. Zahtevnost nalog mora biti takšna, da prispeva k napredovanju učencev in spodbuja sistematičen razvoj besedišča (Novak, 2017). Delovni zvezki morajo vsebovati naloge, ki pripomorejo k pridobivanju, utrjevanju in preverjanju znanja. Ustrezati morajo raznolikosti didaktičnih pristopov, ki so v podporo za doseganje učnih ciljev, razvijanju veščin in pismenosti. Dejavnosti naj bi zasledovale tudi načela formativnega spremljanja in predvidevale individualizacijo ter diferenciacijo (Dolgan idr., 2017).
Primernost razvojni stopnji
Poučevanje in učno gradivo morata biti vedno usklajena z učenčevim spoznavnim, čustvenim, telesnim, moralnim in socialnim razvojem. Zasledovati morata interese in potrebe, ki jih imajo učenci in učenke v določenem obdobju razvoja. Predvsem na razredni stopnji je pomembno, da naloge izhajajo iz avtentičnih situacij in otroškega sveta, kajti tako učenci lažje osmislijo nalogo in jo povežejo z vsakdanjim življenjem (Dolgan idr., 2017). Večina petošolcev je namreč na stopnji konkretnih miselnih operacij, kar pomeni, da so zmožni miselno transformirati, modificirati ali manipulirati s slišanim ali videnim in uporabljati logična pravila ob konkretnih, resničnih objektih (Batistič Zorc, 2014). Ustvarjalci delovnih zvezkov naj bi upoštevali tudi
20
kognitivno teorijo Vigotskega in njegov koncept poučevanja v območju bližnjega razvoja.
Predvidevali naj bi, kaj učenci že zmorejo sami in kaj s pomočjo izkušenejšega odraslega. Ker so učenci na različnih stopnjah znanja in imajo različne sposobnosti, bi morale biti dejavnosti v delovnem zvezku diferencirane (Dolgan idr., 2017).
Kompetenca učenje učenja
Psihologi so učenje opredelili kot trajno spremembo v vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih in zmožnostih, ki je ni moč pripisati fizični rasti ali podedovanim vedenjskim vzorcem. Do spremembe pride ob interakciji med človekom, fizičnim in socialnim okoljem (Dolgan idr., 2017).
Pri pouku v šoli je danes v ospredju aktivno učenje. Ne gre več za prenašanje oziroma transmisijo znanja od učitelja na učenca, ki ni povezana s konkretnimi izkušnjami, ampak je v središču učenec, ki je celostno, torej miselno in čustveno, aktiviran. Njegova naloga je, da samostojno išče, razmišlja, diskutira s sošolci in učiteljem. Tako pride do transformacije pri učencu, saj spreminja svoja pojmovanja o svetu. Znanje pri takšnem učenju se je pokazalo za trajnejše. Učiteljeva naloga je, da učencu pripravi okolje, v katerem se lahko aktivno uči, tudi kako uspešno do znanja, tako da mu predstavi načine iskanja in zbiranja informacij, reševanja problemov in učne strategije (Maretič Požarnik, 2018). Tako pridobijo učenci kompetenco učenje učenja, torej sposobnost, da se samostojno učijo. Posledično si lahko sami organizirajo in usmerjajo lastno učenje, se zavedajo lastnih potreb za pridobivanje, procesiranje in asimiliranje novega znanja, spretnosti ter iskanja pomoči. K pridobivanju kompetence poleg učitelja lahko pripomore tudi delovni zvezek, ki vsebuje različne tipe nalog, tudi takšne, ki jih lahko ustvarjajo učenci sami, aktivnosti za spremljanje ter vrednotenje lastnega znanja in naloge, ki spodbujajo sodelovalno, izkušenjsko in samostojno učenje (Dolgan idr., 2017).
Ustreznost podpore sodobnim konceptom učenja in poučevanja
V učnih načrtih za posamezen predmet so v didaktičnih priporočilih opredeljeni tudi sodobni koncepti, ki jih je potrebno upoštevati pri poučevanju in učenju. Upoštevali naj bi jih tudi pisci delovnih zvezkov in dejavnosti zasnovali tako, da učitelja spodbujajo k vključevanju sodobnih konceptov poučevanja v pouk (Dolgan, 2017). Pri predmetu družba učni načrt spodbuja konstruktivistični pristop k poučevanju. Posebej so izpostavljeni izkustveno, sodelovalno in problemsko učenje, ki spodbujajo višje miselne procese in učence usposabljajo, da se znajdejo v novih situacijah (Budnar idr., 2011).
Kriteriji za izbor delovnega zvezka v skladu s konstruktivistično teorijo poučevanja
Al-Abdulkareem in Hentschke (2014) sta v svojem članku izpostavila lastnosti, ki naj bi jih imel vsak delovni zvezek ali učbenik, ki bi ga učitelj uporabljal pri svojem poučevanju. Pri tem sta se osredotočila predvsem na lastnosti delovnega zvezka, ki bi učitelja usmerjal v konstruktivističnemu pristopu poučevanja. Opredelila sta naslednje lastnosti.
Aktivnosti v delovnem zvezku so zasnovane tako, da učitelja ne napeljujejo k poučevanju.
Aktivnosti nakazujejo sodelovalno obliko učenja, ki učenca vodi v sodelovanje z vrstnikom ter komunikacijo s sošolci in učiteljem.
21
Delovni zvezek ponuja avtentične učne aktivnosti in učenje v kontekstu.
V delovnem zvezku aktivnosti najprej preverjajo predznanje in na njem gradijo novo ter povezujejo že usvojeno znanje z novim.
Naloge v delovnem zvezku spodbujajo učence, da uporabljajo svoje izkušnje.
V delovni zvezek so vključene naloge, ki niso papirnate, ampak jih učenci rešijo ustno s pogovorom.
Delovni zvezek omogoča samostojno delo učencem.
Delovni zvezek utrjuje snov z raznolikimi učnimi viri in v različnih situacijah.
Delovni zvezek z aktivnostmi pripomore k temu, da je učenec aktiven graditelj lastnega znanja.
V delovnem zvezku prevladujejo odprta vprašanja, ki imajo več možnih odgovorov.
V delovnem zvezku so aktivnosti, ki spodbujajo, da učenci izražajo svoja mnenja in stališča ter razvijajo problemsko, kritično in ustvarjalno mišljenje.
V nalogah, ki so v delovnem zvezku, je bolj pomemben poudarek na načinu razmišljanja, s katerim so učenci prišli do rešitve, kot rešitev sama.
Naloge v delovnem zvezku razvijajo učenčeve metakognitivne sposobnosti.
Ko je delovni zvezek v elektronski obliki, vsebuje interaktivne naloge in možnost sodelovalnega dela.
Naloge v delovnem zvezku spodbujajo k uporabi različnih inteligenc in poskrbele za učence z različnimi zaznavnimi stili.
Delovni zvezek vsebuje naloge, ki učence spodbujajo k postavljanju kvalitetnih vprašanj.
V delovnem zvezku so naloge, ki učence napeljujejo k uporabi znanja, ki so ga pridobili tudi pri drugih predmetih (Al-Abdulkareem in Hentschke, 2014).
Projekt o kakovosti slovenskih učbenikov leta 2017
Od leta 2017 do leta 2022 v Sloveniji poteka projekt z naslovom Za kakovost slovenskih učbenikov, namen katerega je razviti kazalnike kakovosti učbenikov za praktično uporabo pri potrjevanju učbenikov in njihovo evalvacijo. V okviru projekta je bila v šolskem letu 2017/18 v Sloveniji izvedena raziskava med učitelji o kakovosti slovenskih učbenikov. Avtorji so pripravili vprašalnik, v katerem so učitelji odgovarjali, katere učbenike uporabljajo, kako jih izbirajo in kako jih uporabljajo z učenci. Ocenjevali so, v kolikšni meri se strinjajo s trditvami o vsebinsko-didaktičnem, strokovnem in organizacijsko-tehničnem vidiku učbenikov.
Vprašalnik je lahko v pomoč tudi učitelju pri izbiri učbenika ali drugega gradiva, ki ga ob njem izbira (Čargan idr., 2018).
V kategoriji vsebinsko-didaktični in strokovni vidik so učitelji ocenjevali naslednje sklope karakteristik:
V kolikšni meri učbenik spodbuja razvoj problemskega, kritičnega in ustvarjalnega mišljenja.
V kolikšni meri učbenik vpliva na razvoj besedišča, predvsem strokovnih pojmov in terminologije.
22
V kolikšni meri se vsebine v učbeniku prekrivajo z vsebinami v predmetnem učnem načrtu ter koliko so vsebine aktualne in uporabne za medpredmetno povezovanje.
V kolikšni meri je znanje, ki ga usvajajo in utrjujejo učenci, na ustrezni razvojni stopnji in na ustrezni zahtevnostni stopnji, ki omogoča napredek.
V kolikšni meri učbenik upošteva učenčevo predznanje in gradi na njem.
V kolikšni meri učbenik spodbuja aktivne učne oblike.
V kolikšni meri učbenik učencu omogoča samopreverjanje znanja in razmislek o lastnem učenju (Čargan idr., 2018).
V kategoriji organizacijski in tehnični vidik so učitelji ocenjevali naslednje sklope karakteristik.
V kolikšni meri je besedilo v učbeniku jezikovno pravilno oblikovano.
V kolikšni meri je slikovni material kakovosten in ustrezno oblikovan ter koliko prispeva k razumevanju snovi.
Ali je učbenik jasno strukturiran in organiziran, da ima kazalo, snov razdeljeno po poglavjih in podpoglavjih, navedene vire in literaturo.
Ali je uporabljena prava vrsta in velikost pisave.
Ali sta papir in tisk učbenika dovolj kvalitetna za uporabo.
Kakšna je estetska in vizualna podoba učbenika (Čargan idr., 2018).
V raziskavi o mnenjih učiteljev o slovenskih učbenikih, je bilo ugotovljeno, da večina učiteljev izbere učbenik na podlagi vsebine in metodično-didaktične zasnove. Učitelji so ocenili, da učbeniki za družbo v 4. in 5. razredu osnovne šole spodbujajo kritično in ustvarjalno mišljenje.
Spodbujajo tudi bogatenje besedišča, ponazarjajo strokovne pojme z različnimi ponazorili ter vsebujejo primere iz realnega življenja. Večina učiteljev 4. in 5. razreda osnovne šole je menila, da so učbeniki prilagojeni razvojni stopnji učencev, da preverjajo učenčevo predznanje, da spodbujajo aktivne oblike učenja, da omogočajo samo preverjanje znanja in razmislek o lastnem učenju. Učitelji so bili mnenja, da učbeniki premalo spodbujajo problemsko učenje in aktivnosti s stopnjevano zahtevnostjo za napredovanje učencev (Čargan idr., 2018).
Vsebinsko-didaktična izhodišča in napotki za izdelavo elektronskega delovnega zvezka
E-učbenikov in delovnih zvezkov, ki so popolnoma enaki tiskanim različicam, ni potrebno posebej analizirati, med tem ko je pomembno, da elektronski delovni zvezek ali učbenik, ki ni enak tiskani različici, ustreza določenim zahtevam. Posebej je potrebno biti pozoren na vsebinsko-didaktično ter oblikovno in tehnično-organizacijsko ustreznost.
Vsebinsko-didaktična ustreznost
Elektronski učbenik ali delovni zvezek mora biti skladen z učnim načrtom in stroko predmeta.
Upoštevati mora osnovna didaktična načela in razvojno stopnjo učencev. Nuditi mora tudi multisenzorno ali več-čutno učenje.
Oblikovna in tehnično-organizacijska ustreznost
Skozi celotno e-gradivo mora biti enotna oblikovna podoba. Biti mora jezikovno ustrezen, nivo jezika mora biti usklajen z razvojno stopnjo učencev, besedilo mora biti napisano jasno in okrepljeno z dodatnimi viri. Slikovni viri in posnetki morajo biti jasni in kakovostni
(Lipovec idr., 2014).
23
2.5 ANALIZA DELOVNIH ZVEZKOV PRI DRUŽBI V 5. RAZREDU OSNOVNE