American-Speech-Language-Hearing Association (ASHA). (2007). ZDA: ASHA. Pridobljeno s http://www.asha.org/.
Ameriško pediatrično združenje (2016). AAP council on communications and media. Media and Young Minds. Pediatrics, 138(5), 1–6.
Andrejc, M. (2011). Vpliv družinskega okolja na otrokov jezikovni razvoj ter vloga jezika pri oblikovanju človekovega pogleda na stvarnost (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Bolka, V. (2011). Gibanje je zdravje in veselje. Vzgojiteljica, 13(4), 30–31.
Botting, N. (2002). Narrative as a tool for the assessment of linguistic and pragmatic impairments. Child Language Teaching and Therapy, 18(1), 1–21.
Baloh, B. (2015a) Spodbujanje otrokovega pripovedovanja v večjezičnem in večkulturnem okolju. V Madruša, M. J. (ur.), Priročnik za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev (UVOP). Ljubljana: ISA institut.
Baloh, B. (2015b). Aplikativni vidik pripovedovanja v predšolskem obdobju. Revija za elementarno izobraževanje, 8(4), 5–27.
Brajović, T. (2010). Ocenjevanje otrokovega zgodnjega razvoja: kaj, zakaj in kako? Psihološka obzorja, 19(1), 123–143.
Foy, J.G. in Mann, V. (2003). Home literacy environment and phonological awareness in preschool children: Diferential effects for rhyme and ohoneme awareness. Applied Psycholinguistics, 24(1), 59–88.
Frostig, M. (1998). Gibalna vzgoja. Nove poti specialne pedagogike. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Gallahue, D. L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development: Infants, children, adolescents. Boston: McGraw-Hill.
Gallahue, D. L., Ozmun J. C. in Goodway, D. J. (2012). Understanding motor development.
New York: McGraw-Hill.
Gortnar, M. (2013). Učinkovitost grafomotoričnega treninga v tretjem razredu redne osnovne šole: študija dveh primerov. (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
75
Pedagoška fakulteta. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1426/1/diplomsko_delo%2C_Mateja_Gortnar.pdf.
Grobler, M. in Arapović, D. (2005). Naracija u djece s posebnim jezičnim teškoćama. Hrvatska revija za rehabilitacijska istraživanja, 42 (1), 27-29.
Grilc, N. (2013). Govorno-jezikovne motnje. Priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Henderson, S. E., Sugden A. D. in Barnett L. A. (2014). Baterija za oceno otrokovega gibanja 2. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
Horvat, L. in Magajana, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS.
Hristovski, D. (2003). Ekološka perspektiva v razvoju. Socialna pedagogika, 7(3), 315-338.
Kaker, U. (2013). Vloga družinskega okolja pri gibalnem razvoju otroka. Maribor: Pedagoška fakulteta. (Diplomsko delo). Pridobljeno s https://dk.um.si/Dokument.php?id=56998.
Kim, H., Carlson, G.A., Curdy, W. T. in Winsler, A. (2016). Relations among motor, social, and cognitive skills in pre-kindergarten children with developmental disabilities. Research in Developmental Disabilities, 53, 43–60.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.
Pridobljeno s
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_k ur.pdf.
Kremžar, B. in Petelin, V. (1978). Telesna vzgoja gibalno motenih otrok. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Levc, S. (2014). Liba laca lak. Kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana:
Samozaložba.
Likar, L. (1993). Govorne motnje in razvoj motorike. V L. Likar in D. Kosmač (ur.), Multidisciplinarnipristop v logopediji: zbornik prispevkov (str. 197–201). Portorož: Aktiv logopedov Južne Primorske.
Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: DZS.
Marjanovič Umek, L. (2001). Igra predšolskega otroka. V: L.Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.). Psihologija otroške igre (str. 69–83). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
76
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kranjc, S. in Lešnik Musek, P. (2003). The impact of reading children's literature on language development in the preschool child. European Early Childhoo Education Research Journal, 11(1), 125–135.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Kranjc, S. (2004). Pripovedovanje zgodbe kot pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja. Psihološka obzorja, 13(1), 43–64.
Marjanovič Umek, L., Fekonja U. in Bajc, K. (2006). Dejavniki otrokove pripravljenosti za šolo.
Psihološka obzorja, 15(2), 31–51.
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.
Domžale: Izolit.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur), (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U. in Kranjc, S. (2010). Preizkus pripovedovanja zgodbe Rokavička (interno gradivo). Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za razvojno psihologijo.
Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A. (2010). Razvoj pripovedovanja zgodbe v zgodnjem otroštvu. Psihološka obzorja, 19(4), 35–53.
Marjanovič Umek, L, Fekonja Peklaj, U., Sočan G in Komidar, L. (2012). Pripovedovanje zgodbe. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Majhen, M. (2008). Medpanožnost promocije gibalne/športne aktivnosti za zdravje.
(Magistrsko delo). Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
McAleer Hamaguchi, P. (2010). Childhood speech, language, and listening problems: what every parents should know. New Jersey: John Wiley and Sons.
Mlčáková, R., Vitásková, K. in Říhová, A. (2012).The impact of the symptoms of specific language impairment on contemporary education and counseling – the necessity of speech and language therapy approach at schools. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 55, 925–934.
Omerza, Z. (1959). Logopedija. Ljubljana: DZS.
Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: DZS.
Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja. Gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za njihov razvoj v športni praksi. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
77
Plevnik, M. in Pišot, R. (2016). Razvoj elementarnih vzorcev v zgodnjem otroštvu. Koper:
Univerzitetna založba Annales.
Povšič, N. (2014.) Otroci s težavami na področju motorike (Diplomsko delo). Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Rechetnikov, P. R. in Maitra, K. (2009). Motor Impairments in Children Associated With Impairments of Speech or Language: A Meta-Analytic Review of Research Literature.
American Journal of Occupational Therapy, 63, 255–263.
Vališer, A. (2012). Profil funkcioniranja 5-letnih otrok pred vstopom v šolo (Diplomsko delo).
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Videmšek, M. in Jovan, N. (2002). Čarobni svet igral in športnih pripomočkov. Predšolska športna vzgoja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, D. (2001). Igrajmo se skupaj: program športnih dejavnosti za otroke in starše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Sevšek, T. (2016). Pripovedovanje zgodbe 6-9 let starih otrok s specifičnimi govorno-jezikovnimi motnjami (Magistrsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Skamlič, N., Dular Kolar, U., Korošec, B., Ocepek, N. in Kovač, B. (2015). Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami. IV. V N. Vovk Ornik (ur.), Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami (str. 15–18). Ljubljana:
Zavod RS za šolstvo.
Stanojević, I. (2016). Influence of programmed exercise on the motor abilities of preschool children. International. Journal of Cognitive Research in Science, Engineering and Education, 4(1), 55–58.
Suban, I. (2002). Gibanje in prostor. V: Pišot, R., Štemberger, V., Krpač, F. in Filipčič, T. (Ur.).
Otrok v gibanju: Zbornik prispevkov (str. 152). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Sugden, A. D. in Henderson, E. S. (2014). Obravnava otrok z gibalnimi težavami v njihovem naravnem okolju. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
Toličič, I. (1998). Preizkus pripravljenosti otrok za šolo. V: Center za psihodiagnostična
sredstva, Ljubljana. Pridobljeno s
http://www.center-78
pds.si/Katalogtestov/Razvojnipreizkusi/ Preizkuspripravljenostiotrokza%C5%A1olo-PO%C5%A0.aspx.
Tušak, M., Tušak, M. in Tušak, M. (2009). Družina in športnik. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Vidovič, I., Srebot, I., Cerar M. in Markun Puhan, N. (2003). Hopla, en, dva, tri zame! Gibanje in športna vzgoja za specialne pedagoge, ki poučujejo otroke in mladostnike z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Ljubljana: ZRSŠ.
Wang, M. V., Lekhal, R., Aaro, L. E. in Schjolberg, S. (2012). Co-occuring development or early childhood communication and motor skills: results from population-based longitudinal study. Child: Care, Health and Development, 40 (1), 77–84.
Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ). (2015). Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami.
Pridobljeno s http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf.
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. (ZGNL). (2017). Odstopanje v govorno jezikovni komunikaciji. Pridobljeno s http://www.zgnl.si/zdravstvo/odstopanje-v-govorno-jezikovni-komunikaciji/.
Žerdin, T. (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnice in starše in društvo Bravo.
Živec, S. (2016). Pregled otrokovega razvoja. Pridobljeno s http://www.vrtec-konjice.si/files/2015/11/MEJNIKI-OTROKOVEGA-RAZVOJA.pdf
Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
79