• Rezultati Niso Bili Najdeni

 Aničić, K. (2002). Kako nenasilno reševati konflikte. V D. Lešnik Mugnaioni (ur.), Nasilje - nenasilje: Priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne službe in vodstva šol (str.

14-33). Ljubljana: i2.

 Ažman, T. (2012). Sodobni razrednik. Priročnik za usposabljanje učiteljev za vodenje oddelčnih skupnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

 Barle-Lakota, A. (2006). Socialno integracijska vloga šole. V Mladi in nasilje v šoli:

Zbrani prispevki z okrogle mize (str. 48-52). Ljubljana: Zavod Emma.

 Brajša, P. (1993). Pedagoška komunikologija. Ljubljana: Glotta Nova.

 Brajša, P. (1995). Sedem skrivnosti uspešne šole. Maribor: Doba.

 Bučar-Ručman, A., (2004). Nasilje in mladi. Novo mesto: Klub mladinski kulturni center.

 Dekleva, B. (1996). Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. V A. Šelih (ur.), Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli (str. 113-183). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

 Dekleva, B. (2000). Šola, mladi in nasilje. V A. Šelih (ur.), Prestopništvo in odklonsko vedenje mladih – vzroki, pojavi, odzivanje (str. 137-149). Ljubljana: Bonex.

 Dekleva, B. (2002). Vrstniško nasilje in ustrahovanje – značilnosti storilcev in žrtev. V Z.

Kanduč (ur.), Žrtve, viktimizacije in viktimološke perspektive (str. 44-59). Ljubljana:

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

 Dekleva, B. (2004). Nasilni odzivi mladih v socialnem kontekstu. V A. Anžič, G. Meško in J. Plazar (ur.), Mladoletniško nasilje: zbornik razprav (str. 59-67). Ljubljana:

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija.

 Filipčič, K., Muršič, M. (2010). O »znanju o čustvih za manj nasilja v šoli«. V: M. Muršič (ur.), Znanje o čustvih za manj nasilja v šoli (str. 7-9). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

 Habbe, J. (2000). Nasilje in varnost otrok v šolah. Nasveti za ravnatelje, učitelje, starše in vse, ki skrbijo za varnost v osnovnih in srednjih šolah. Ljubljana: Lisac & Lisac.

 Jurinčič, N. (2012, 30. november). Medvrstniško nasilje: Prisluhnite, verjemite in ščitite svojega otroka! Najdeno 21. junija 2016 na spletnem naslovu

http://www.24ur.com/novice/slovenija/prisluhnite-verjemite-in-scitite-svojega-otroka.html.

Kako preprečiti nasilje – nasveti. Najdeno 21. junija 2016 na spletnem naslovu

http://www.za-nenasilje.si/GlavniMenu/ZaU%C4%8Ditelje/Kajlahkostorim/Kakoprepre%C4%8Ditinasil jenasveti.aspx

 Klemenčič, I. (2012). Družbene spremembe in učni (ne)uspeh v kontekstu preprečevanja nasilja v družini. V M. Muršič (ur.), (O)krog nasilja v družini in šoli: soočanje šole/vrtca z nasiljem nad otroki (str. 75-101). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

 Knafelc, B. (2013). Analiza nasilja nad osnovnošolci in srednješolci. Magistrsko delo, Ljubljana: Univezna v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Konvencija o otrokovih pravicah (1989). Najdeno 21. junija 2016 na spletnem naslovu http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o-otrokovih-pravicah-ozn/

 Košir, K. (2013). Socialni odnosi v šoli. Maribor: Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo.

 Kozina, A. (2016). Anksioznost in agresivnost v šolah. Dejavniki, trendi in smernice za zmanjševanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

 Kristančič, A. (2002). Socializacija agresije. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna družba.

 Kroflič, R., Mažgon , J., Klarič, T., Jeznik, K., Štirn Janota, P., Štirn Koren, D. idr.

(2009). Ali poklicne in strokovne šole potrebujejo vzgojni koncept? Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

 Kroflič, R., Klarič, T., Štirn Janota, P. in Stolnik, K. (2011). Kazen v šoli? Izbrani pristopi k sankcioniranju prestopkov in podpori prosocialnega ter moralnega ravnanja. Ljubljana:

Center RS za poklicno izobraževanje.

 Kuhar, R., Guzelj, P., Drolc, A. in Zabukovec, K. (1999). O nasilju: priročnik za usposabljanje. Ljubljana: Društvo za nenasilno komunikacijo.

 Lamovec, T. in Rojnik, A. (1978). Agresivnost. Ljubljana: DDU Univerzum.

 Lešnik Mugnaioni, D. (2012). Kako celostno preprečevati nasilje v šoli. V M. Muršič (Ur.), (O)krog nasilja v družini in šoli: soočanje šole/vrtca z nasiljem nad otroki (str. 145-171). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

 Lešnik Mugnaioni, D., Klemenčič ,I., Filipčič, K., Rustja, E. in Novakovič, T. (2016).

Navodilo s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih

zavodih. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Najdeno 21. junija 2016 na spletnem naslovu http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/navodila-medvrstnisko-nasilje-viz-2016/

 Mandl, K. (2010). O projektu »Nasilje je OUT, mi smo IN«. V K. Mandl (ur.), Nasilje je out mi smo in: priročnik za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju (str. 7-9).

Cirkovce: OŠ Cirkovce.

 Mandl, K. (2010a). Medvrstniško nasilje in kaj lahko storimo. V K. Mandl (ur.), Nasilje je out mi smo in: priročnik za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju (str. 10-18).

Cirkovce: OŠ Cirkovce.

 Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.

 Mikuš-Kos, A. (1991). Šola in duševno zdravje. Murska Sobota: Pomurska založba.

 Mikuš-Kos, A. (1997). Psihosocialni vidik trpinčenja otrok. V A. Satler. J (ur.), Trpinčen otrok (str. 52-89). Ljubljana: Meridiana d.o.o.

 Milivojević, Z. (2010). Pomembnost čustev za preprečevanje nasilja v šoli. V M. Muršič (ur.), Znanje o čustvih za manj nasilja v šoli (str. 11). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani

 Mugnaioni-Lešnik, D. (2005). Pot k strategijam za preprečevanje nasilja v šolah in vrtcih.

V D. Lešnik Mugnaioni (ur.), Strategije za preprečevanja nasilja (str. 11-31). Ljubljana:

Šola za ravnatelje.

 Mugnaioni-Lešnik, D., Koren, A., Logaj, V. in Brejc, M. (2009). Nasilje v šoli:

opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obravnava. Kranj: Šola za ravnatelje.

 Muršič, M., Milivojević. (2010). Čustveno pismeni odnos do učencev. V M. Muršič (ur.), Znanje o čustvih za manj nasilja v šoli (str. 45-46). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

 Muršič, M., Pušnik, M. (2010). Kontekstualno razumevanje čustvenosti nasilja. V M.

Muršič (ur.), Znanje o čustvih za manj nasilja v šoli (str. 13-15). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

 Muršič, M., Milivojević, Z. in Lešnik Mugnaioni, D. (2010). O medosebnem nasilju in čustvih. V M. Muršič (ur.), Znanje o čustvih za manj nasilja v šoli (str. 17-19). Ljubljana:

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

 Muršič, M. (2012). Prekiniti krog nasilja (za varnejše družine in vzgojno-izobraževalne zavode). V M. Muršič (ur.), (O)krog nasilja v družini in šoli: soočanje šole/vrtca z nasiljem nad otroki (str. 7-42). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

 Mušič, T. (2006). Vloga policije pri preprečevanju nasilja med mladimi. V Mladi in nasilje v šoli: Zbrani prispevki z okrogle mize (str. 35-42). Ljubljana: Zavod Emma.

Nuditi podporo otroku, ki je žrtev nasilja Najdeno 21. junija 2016 na spletnem naslovu

http://www.za-nenasilje.si/GlavniMenu/ZaU%C4%8Ditelje/Kajlahkostorim/Nuditipodporootrokukije%C 5%BErtevnasilja.aspx

 Olweus, D. (1995). Trpinčenje med učenci. Kaj vemo in kaj lahko naredimo. Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo in šport.

 Ostrman, A. (2002). Medvrstniško nasilje. V A. Kristančič (ur.), Socializacija agresije (str. 137-146). Ljubljana: AA Inserco, svetovalna družba.

 Pavlović, Z. (1996). Vzgojni in disciplinski ukrepi kot način obravnavanja motenj učnega procesa in kot vzgoja otrok za sprejemanje lastne odgovornosti. V A. Šelih (ur.), Otrokove pravice, šolska pravila in nasIlje v šoli (str. 59-112). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

 Peček Čuk M. in Lesar I. (2009). Moč vzgoje: sodobna vprašanja teorije vzgoje.

Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

 Peček, M. in Kroflič. R. (2009). Institucionalni vzgojni dejavniki (na ravni šole in na ravni razreda). V Ali poklicne in strokovne šole potrebujejo vzgojni koncept? (str. 36-58).

Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

 Pečjak, S., Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije: izbrane teme. Ljubljana:

Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.

 Pečjak, S., (2014). Medvrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

 Peklaj, C., Kalin, J., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M., Valenčič Zuljan M. in Ajdišek, N.

(2009). Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev v šoli.

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

 Peklaj C. in Pečjak, S. (2015). Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

 Popp, U. (2003). Nasilje v šoli in koncepti njegovega preprečevanja. Sodobna pedagogika, 54 (2), 26-41.

 Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli?. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

 Pšunder, M. (2011). Vodenje razreda. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta.

 Pušnik, M. (1996). Trpinčenje med otroki in mladostniki. Delovno gradivo projekta.

Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

 Pušnik, M. (1999). Vrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

 Pušnik, M. (2003). Vloga šole. V M. Pušnik idr. (ur.), Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje (str. 12-15). Ljubljana:

Zavod RS za šolstvo.

 Pušnik, M. (2003a). Tuji prijemi v oblikovanju programa za zmanjševanje nasilja v šoli. V M. Pušnik idr. (ur.), Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje (str. 32-34). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

 Pušnik, M. (2003b). Program za zmanjševanje nasilja v osnovni šoli – naš model. V M.

Pušnik idr. (ur.), Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje (str. 35-40). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

 Pušnik, M. (2006). Aktivnosti ZRSŠ pri preventivi nasilja v šolah. V Mladi in nasilje v šoli: Zbrani prispevki z okrogle mize (str. 30-34). Ljubljana: Zavod Emma.

 Pušnik, M. (2012). Nasilje v šoli v krogu nasilja. V M. Muršič (ur.), (O)krog nasilja v družini in šoli: soočanje šole/vrtca z nasiljem nad otroki (str. 107-143). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.

 Smernice za analizo, preprečevanje in obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru (2004). Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Najdeno 28 junija 2016 na spletnem naslovu

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/Smer nice_nasilje.pdf

 Skiba, R., Boone, K., Fontanini, A., Wu, T., Strussell, A. in Peterson, R. (2011).

Preprečevanje nasilja v šolah: Priročnik za celovito načrtovanje ukrepov. V R. Kroflič (ur.), Kazen v šoli (str. 106-131). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

 Štraser, N. (2012). Načela vzgojnega delovanja. V N. Štraser (ur.), Vzgojno poslanstvo šole: priročnik za načrtovanje (str. 31-39). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

 Verbnik Dobnikar, T. (2002). Nasilje v šoli. V D. Lešnik Mugnaioni (ur.), Nasilje - nenasilje: Priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne službe in vodstva šol (str. 35-75).

Ljubljana: i2.

 Warden, D. in Christie, D. (2001). Spodbujanje socialnega vedenja: dejavnosti za spodbujanje prosocialnih medosebnih spretnosti in vedenja. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

 Zabukovec Kerin, K. (2002). Vrstniško nasilje v šoli. V D. Lešnik Mugnaioni (ur.), Nasilje - nenasilje: Priročnik za učiteljice, učitelje, svetovalne službe in vodstva šol (str.

35-75).. Ljubljana: i2.

 Zabukovec Kerin, K. (2006). Preventivno delo na področju nasilja v šolah. V Mladi in nasilje v šoli: Zbrani prispevki z okrogle mize (str. 43-47). Ljubljana: Zavod Emma.

 Žarkovič Adlešič, B. (2000). Delo z razredom. V Pušnik, M., Žarkovič Adlešič, B. in Bizjak, C. (Ur.), Razrednik v osnovni in srednji šoli (str. 65-207). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.