Maja: Moja družina (uničena risba) - Pomoč z likovno umetnostjo za osebe z motnjo v duševnem r

Slika 32: Maja: Moja družina (uničena risba) Slika 33: Maja: Moja družina (nadomestna risba)

Matic

Matic je bil odsoten.

Lea

Lea je bila odsotna.

Simon

Simon je vse 4 risbice podaril meni. Motivi, ki jih je narisal so hiša, mačka, dojenček in Simon. Risbe so si med seboj zelo podobne. Mačka je v različnih barvah, druge risbe so le v temnomodri barvi. Na hišo je napisal hišno številko 10. Pri risanju svoje družine je na začetku sodeloval, potem ni bil več zadovoljen s svojim izdelkom, zato je risbo raztrgal. Namesto svoje družine je narisal hišo in mačko. Svoje družine ni želel narisati in je tudi ni predstavil. Od ostalih članov skupine je dobil dve risbici, na katere je bil zelo ponosen.

73 Maja

Maja je vse 4 risbice podarila meni. Motivi risbic so hiše, rože, sonček, ježki, metulji in srčki. Uporabila je vesele barve za svoje risbe (rumeno, oranžno, roza, rdečo, modro, zeleno in sivo). V svojo družino je uvrstila očeta, mamo, sebe in ribe iz ribnika. Dobila je 4 risbice od drugih članov skupine. Tri risbe je shranila in pokazala, četrta risba ji ni bila všeč, zato jo je zmečkala.

*Likovni izdelki Simona in Maje so bili kasneje po nesreči politi z vodo in so bili nadomeščeni z novimi, ki so tudi prikazani na slikah. V opisu srečanj so bili opisani uničeni izdelki.

74 10. SREČANJE

Četrtek, 23. 5. 2013 Oblika dela: skupinska

Metode dela: pogovor, risanje, refleksija Pripomočki: risalni list, flomastri

Tema: DOM

Prvi del srečanja je bil delo v parih ali trojicah. Naključno smo določili pare in trojice, naloga je bila narisati skupisko risbo oziroma nadaljevati predhodnikovo delo. Naloga je trajala približno 10 minut. Vsi so izbrali predstavnika para ali trojic, ki je povedal, kaj je skupina narisala in kdo je narisal, kateri del risbe. Potem je sledil drugi del naloge, narisati, kaj ti je ali ni všeč v Dragi. Sledila je predstavitev izdelkov v skupinskem krogu.

Slika 34: Matic in Lea: Skupinska risba Slika 35: Simon, Primož in Sara: Skupinska risba

Slika 36: Maja, Katjuša in Urša: Skupinska risba

Slika 37: Matic: Dom Slika 38: Lea: Dom

Slika 39: Simon: Dom

Slika 40: Maja: Dom

Matic

Matic je bil pri prvi nalogi v paru z Leo. Narisala sta risbo z metuljem, soncem, oblakom, deklico in rožo. Matic je risbo predstavil skupini in je razložil, kdo je kaj narisal. Uporabila sta vesele barve za svojo risbo. Pri delu v paru nista imela težav, lepo sta sodelovala. Za drugi del naloge je Matic narisal vrt z rožami, paradižnikom in koprivo. Delo na vrtu ga veseli in si želi tudi v bivalni enoti v Grosuplju urejati vrt. Vse mu je všeč na ustanovi, ni stvari, ki mu nebi bila všeč.

76 Lea

Lea je bila pri prvi nalogi v paru z Maticem. Narisala sta spomladansko risbo, ki je vsebovala metulja, sonce, rožo, oblak in deklico. Uporabila sta zelo vesele barve za svojo risbo. Nista imela težav pri sodelovanju v paru, delo je potekalo spontano. Za drugi del naloge, kaj ji je všeč ali ji ni všeč v Dragi je narisala svoj dom. Razložila je, da ji je zelo všeč njena soba, kjer se lahko sprosti in umakne od drugih in je urejena po njenem okusu.

Simon

Simon je v prvi nalogi sodeloval v trojici s Primožem in mano. Narisali smo rožico, sonce, travo, pikapolonice in oblak. Pri delu smo uporabili vesele barve (rdečo, zeleno, modro, rumeno, oranžno). Simon je narisal največji del risbe (sonček, travo in oblak). Pri drugem delu naloge je narisal angelčka, ki ga čuva in gleda. Angelček pazi tudi na vse druge člane skupine, posebej na Leo. Za svojega angelčka je uporabil zelo vesele, močne barve (modro, rumeno, oranžno). Na Dragi mu je vse všeč, razen, ko mu rečejo, da je Janez Janša, to ga jezi. (po videzu sta si podobna) Maja

Maja je pri prvi nalogi delala v trojici s Katjušo in Uršo. Narisale so pot v Jarše, kjer so bile na izletu. Narisale so cesto, hiše, stojnico s palačinkami in avtobus. Pri risanju so uporabile nekoliko temnejše barve (črna, siva, temnomodra) in svetlejše barve (rumena, roza, rdeča). Pri drugi risbici je narisala vse domove v Dragi, poti in jahalnico. Razložila je, da se v Dragi počuti zelo prijetno in da ji je vse všeč.

77 11. SREČANJE

Četrtek, 28. 5. 2013 Oblika dela: skupinska

Metode dela: pogovor, risanje, refleksija

Pripomočki: časopisni papir, voščenke, risalni list, flomastri Tema: SKRBI

Srečanje se začelo s pogovorom v skupinskem krogu. Pogovarjali smo se o skbeh in o tem, da nas vse občasno kaj skrbi. Sledila je naloga, da vsak v krogu zakriči, da se sprosti. Potem je sledilo barvanje časopisnega papirja. Vsak član si je izbral voščenko in pobarval papir. Ko so zaključili, je vsak zakričal in tako povedal, da je zaključil z delom. Nadaljevali smo z risanjem sebe, ko smo jezni, žalostni, zaskrbljeni in vsak član je napisal v oblaček, kaj bi rad povedal ali zakričal, ko se znajde v takšni situaciji.

Slika 41: Matic: Časopisni papir Slika 42: Lea: Časopisni papir

Slika 43: Simon: Časopisni papir Slika 44: Maja: Časopisni papir

Slika 45: Matic: Skrbi Slika 46: Lea: Skrbi

Slika 47: Simon: Skrbi

Slika 48: Maja: Skrbi

Matic

Matic ni imel težav s kričanjem po navodilu. Za barvanje pole si je izbaral rdečo voščenko in brez težav po končanem delu zakričal. Pri drugem delu naloge je napisal: „Hmm! Meni pa ni to všeč!“. Pojasnil je, da ni vedno razpoložen za določena

79 opravila ali aktivnosti in da mu ni všeč, ko jih mora početi. Na risbi je uporabil modre barve za oblačila in s črno, rumeno in roza barvo si je zelo natančno narisal obraz.

Pri delu je zelo aktiven in natančen.

Lea

Lea ni imela nobenih težav s kričanjem po navodilu. Za barvanje časopisa je izbrala zeleno voščenko. Pri drugem delu vaje se je narisala s žalostnim obrazom in v oblaček napisala: „Ne! Ne me sekirat“. Razložila je, da jo včasih skrbi za druge osebe in da bi takrat to najraje povedala. Pri delu in predstavitvi je bila zelo samostojna in aktivna. Svojo risbo je prva predstavila skupini.

Simon

Simon ni imel težav s kričanjem po navodilu. Za barvanje časopisa si je izbral rumeno voščenko, barval je zelo počasi in natančno. Pri drugem delu naloge se narisal in napisal: „Ne me tepst!“, ker ga je nekdo udaril pred srečanjem in je bil zelo razburjen zaradi tega. Pri predstavitvi se je zelo potrudil in je risbo ob pomoči natančno predstavil.

Maja

Maja je bila zelo sramežljiva, ni želela zakričati, ker jo je bilo sram. Za barvanje časopisa si je izbrala rjavo barvo in je na koncu le potiho zakričala, da je dokončala nalogo. Pri drugem delu vaje se narisala v modri majici in rumeno-sivih hlačah. V oblak je napisala: „Mir mi daj!“. Povedala je, da ji včasih sošolci nagajajo in da jo to jezi. Svoje risbe ni predstavila sama, počakala je, da so jo drugi predstavili namesto nje ter pokimala, če smo govorili v pravi smeri.

80 12. SREČANJE

Četrtek, 30. 5. 2013 Oblika dela: skupinska

Metode dela: pogovor, risanje, refleksija Pripomočki: listi v obliki srčkov, svinčniki Tema: ZAKLJUČNO SREČANJE

Za zaključno srečanje smo se odločili za sproščeno uro. S kombijem smo šli v gostilno, kjer smo se pogovarjali ob kavi in sladoledu. Vsak je povedal svoje misli o naših srečanjih, kako so se počutili, kaj jim je bilo všeč. Za slovo je vsak narisal v svoj srček, risbo zame. Vsak je povedal svoje trenutno razpoloženje, govoril o svojih vtisih, izrazil svoje želje.

Slika 49: Matic: Zaključno srečanje Slika 50: Lea: Zaključno srečanje

Slika 51: Simon: Zaključno srečanje (spredaj) Slika 52: Simon: Zaključno srečanje (zadaj)

Matic

Matic je v svoj srček narisal, kako je izgledalo zadnje srečanje: gostilno, sebe, mene in deževne oblake. Na srečanjih mu je bilo lepo. Vse mu je bilo všeč in se je lepo počutil. Na srečanju je bil sproščen, ni se veliko pogovarjal, razen ob zastavljenem vprašanju ali spodbudi.

Lea

Lea je v svoj srček narisala rožice, sonce in oblak. Za risbo je pojasnila, da je vesela in da si želi, da bi jo imela v lepem spominu. Na srečanjih se je počutila dobro, bila so ji všeč. Počutila se je sproščeno, veliko se je pogovarjala in spraševala.

Simon

Simon je na svoj srček narisal na eni strani rožice in muce, na drugi stani hišo in muce. S svojo risbo je bil zadovoljen. Na srečanju je bil vesel, sproščen, veliko se je pogovarjal in spraševal. Na srečanjih mu je bilo lepo, vse mu je bilo všeč.

Maja

Maja je bila odsotna.

4.7. Predstavitev podatkov po zaključeni obravnavi

Tabela 14: Vprašalnik, ki se nanaša na najpomembnejše vidike samopodobe, socializacije, komunikacije, koncentracije ter samostojnosti – Matic

SAMOPODOBA MATIC

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

1. vprašanje: Zaveda se lastnega telesa 4 5

2. vprašanje: Pozna svoje telesne sposobnosti 3 4

3. vprašanje: Pozna svoje lastnosti 3 4

4. vprašanje: Samostojno odloča 3 3

7. vprašanje: Upošteva druge otroke/mladostnike 4 5

8. vprašanje: Sprejema lastnosti drugih otrok/mladostnikov 3 4

9. vprašanje: Sprejema odgovornost 3 4

10. vprašanje Sodeluje v skupini 4 5

11. vprašanje: Upošteva, sprejema pravila v skupini 4 5

12. vprašanje: Vedenje je socijalno zaželjeno 3 3

13. vprašanje: Zaupa drugim otrokom/mladostnikom 3 4

Vsota: 24 30

17. vprašanje: Se vsebinsko pogovarja 4 4

18. vprašanje: Samoiniciativno začne pogovor 4 4

19. vprašanje: Razume kar se mu pove 4 4

KONCENTRACIJA/POZORNOST MATIC

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

24. vprašanje: Zapomni si gibalne vzorce 2 3

25. vprašanje: Zapomni si slušne vzorce 2 3

26. vprašanje: Razume navodila 3 4

Vsota: 20 28

SAMOSTOJNOST MATIC

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

27. vprašanje: Samoiniciativno začne aktivnost 3 5

28. vprašanje: Skrbi za lastno varnost in zdravje 3 4 29. vprašanje: Opravlja enostavnejša domača opravila 4 4

30. vprašanje: Skrbi za lastno higieno 4 4

31. vprašanje: Načrtuje dnevne aktivnosti in sprejema odločitve 3 4

32. vprašanje: Razvite ročne spretnosti 3 4

Vsota: 20 25

Tabela 15: Skupni seštevek vseh ocen – Matic

SKUPNI SEŠTEVEK OCEN MATIC

Pri Maticu opažamo največjo spremembo med prvim in drugim ocenjevanjem in sicer na vseh področjih. Med srečanji sem Matica bolje spoznala ter ugotovila, da je bil pri prvem ocenjevanju neustrezno ocenjen. Ocene iz drugega ocenjevanja so primernejše glede na njegove sposobnosti. Osebno se strinjam z drugim ocenjevanjem ter tudi sama menim, da je njegovo najšibkejše področje njegova samopodoba, kar sem ugotovila s sprotnim izpolnjevanjem „PZU“ Evalvacijskega lista, avtorice Bizjak (2007). Likovno je zelo nadarjen in se ob ustvarjalni dejavnosti najlažje izrazi.

84 Graf 6: Primerjava med prvim in drugim ocenjevanjem – Matic

0 1 2 3 4 5 28.Skrbi za lastno varnost in zdravje 29.Opravlja enostavnejša domača opravila 30.Skrbi za lastno higieno 31.Načrtuje dnevne aktivnosti in sprejema odločitve 32.Razvite ročne spretnosti

85 Tabela 16: Vprašalnik, ki se nanaša na najpomembnejše vidike samopodobe,

socializacije, komunikacije, koncentracije ter samostojnosti – Lea

SAMOPODOBA LEA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

1. vprašanje: Zaveda se lastnega telesa 5 5

2. vprašanje: Pozna svoje telesne sposobnosti 5 5

3. vprašanje: Pozna svoje lastnosti 5 5

4. vprašanje: Samostojno odloča 5 5

7. vprašanje: Upošteva druge otroke/mladostnike 3 3

8. vprašanje: Sprejema lastnosti drugih otrok/mladostnikov 4 4

9. vprašanje: Sprejema odgovornost 3 3

10. vprašanje Sodeluje v skupini 4 4

11. vprašanje: Upošteva, sprejema pravila v skupini 4 4

12. vprašanje: Vedenje je socijalno zaželjeno 4 4

13. vprašanje: Zaupa drugim otrokom/mladostnikom 2 3

Vsota: 24 25

17. vprašanje: Se vsebinsko pogovarja 5 5

18. vprašanje: Samoiniciativno začne pogovor 5 5

19. vprašanje: Razume kar se mu pove 5 5

24. vprašanje: Zapomni si gibalne vzorce 4 4

25. vprašanje: Zapomni si slušne vzorce 5 5

KONCENTRACIJA/POZORNOST LEA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

26. vprašanje: Razume navodila 5 5

Vsota: 30 31

SAMOSTOJNOST LEA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

27. vprašanje: Samoiniciativno začne aktivnost 5 5

28. vprašanje: Skrbi za lastno varnost in zdravje 5 5 29. vprašanje: Opravlja enostavnejša domača opravila 5 5

30. vprašanje: Skrbi za lastno higieno 5 5

31. vprašanje: Načrtuje dnevne aktivnosti in sprejema odločitve 5 5

32. vprašanje: Razvite ročne spretnosti 5 5

Vsota: 30 30

Tabela 17: Skupni seštevek ocen – Lea

SKUPNI SEŠTEVEK OCEN LEA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

Samopodoba 29 29

Socializacija 24 25

Komunikacija 30 30

Koncentracija/pozornost 30 31

Samostojnost 30 30

Vsota: 143 145

Pri Lei opazimo le rahlo spremembo med prvim in drugim ocenjevanjem. Osebno sem mnenja, da je likovna dejavnost pozitivno vplivala na njo, predvsem na področju socializacije, ki je njeno najšibkejše področje. Druženje z vrstniki in sproščena aktivnost sta zelo pozitivno vplivali tudi na njeno samopodobo. S sprotnim ocenjevanjum s „PZU“ Evalvacijskim listom, avtorice Bizjak (2007) sem pridobila podobne rezultate. Pri likovni dejavnosti se počuti spročeno, svobodno in neobremenjeno in jo likovno delo veseli.

87 Graf 7: Primerjava med prvim in drugim ocenjevanjem – Lea

88 Tabela 18: Vprašalnik, ki se nanaša na najpomembnejše vidike samopodobe,

socializacije, komunikacije, koncentracije ter samostojnosti – Simon

SAMOPODOBA SIMON

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

1. vprašanje: Zaveda se lastnega telesa 3 3

2. vprašanje: Pozna svoje telesne sposobnosti 2 3

3. vprašanje: Pozna svoje lastnosti 2 2

4. vprašanje: Samostojno odloča 3 3

7. vprašanje: Upošteva druge otroke/mladostnike 4 4

8. vprašanje: Sprejema lastnosti drugih otrok/mladostnikov 4 4

9. vprašanje: Sprejema odgovornost 5 5

10. vprašanje Sodeluje v skupini 5 5

11. vprašanje: Upošteva, sprejema pravila v skupini 4 4

12. vprašanje: Vedenje je socijalno zaželjeno 4 4

13. vprašanje: Zaupa drugim otrokom/mladostnikom 4 4

Vsota: 30 30

17. vprašanje: Se vsebinsko pogovarja 4 4

18. vprašanje: Samoiniciativno začne pogovor 5 5

19. vprašanje: Razume kar se mu pove 4 4

24. vprašanje: Zapomni si gibalne vzorce 3 4

25. vprašanje: Zapomni si slušne vzorce 3 3

KONCENTRACIJA/POZORNOST SIMON

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

26. vprašanje: Razume navodila 4 4

Vsota: 25 26

SAMOSTOJNOST SIMON

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

27. vprašanje: Samoiniciativno začne aktivnost 5 5

28. vprašanje: Skrbi za lastno varnost in zdravje 5 5 29. vprašanje: Opravlja enostavnejša domača opravila 4 4

30. vprašanje: Skrbi za lastno higieno 4 4

31. vprašanje: Načrtuje dnevne aktivnosti in sprejema odločitve 4 4

32. vprašanje: Razvite ročne spretnosti 2 2

Vsota: 24 24

Tabela 19: Skupni seštevek ocen – Simon

SKUPNI SEŠTEVEK OCEN SIMON

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

Samopodoba 14 15

Socializacija 30 30

Komunikacija 23 23

Koncentracija/pozornost 25 26

Samostojnost 24 24

Vsota: 116 118

Pri Simonu opažamo rahlo spremembo med prvim in drugim ocenjevanjem. Menim, da je likovna dejavnost zelo pozitivno vplivala na njegovo samopodobo, ročne spretnosti in pozornost. Samopodoba je njegovo najšibkejše področje, ker se slabše zaveda svojega telesa in svojih telesnih sposobnosti. S sprotnim izpolnjevanjem

„PZU“ Evalvacijskega lista, avtorice Bizjak (2007), sem pridobila podobne rezultate.

Likovna aktivnost mu omogoča drugačen način izražanja, ker je njegov govor slabše razumljiv. Simon je pri likovni dejavnosti sproščen ter ga druženje z vrstniki veseli.

90 Graf 8: Primerjava med prvim in drugim ocenjevanjem – Simon

91 Tabela 20: Vprašalnik, ki se nanaša na najpomembnejše vidike samopodobe,

socializacije, komunikacije, koncentracije ter samostojnosti – Maja

SAMOPODOBA MAJA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

1. vprašanje: Zaveda se lastnega telesa 5 5

2. vprašanje: Pozna svoje telesne sposobnosti 4 4

3. vprašanje: Pozna svoje lastnosti 3 3

4. vprašanje: Samostojno odloča 4 4

7. vprašanje: Upošteva druge otroke/mladostnike 3 3

8. vprašanje: Sprejema lastnosti drugih otrok/mladostnikov 3 3

9. vprašanje: Sprejema odgovornost 2 3

10. vprašanje Sodeluje v skupini 3 3

11. vprašanje: Upošteva, sprejema pravila v skupini 4 4

12. vprašanje: Vedenje je socijalno zaželjeno 3 3

13. vprašanje: Zaupa drugim otrokom/mladostnikom 3 4

Vsota: 21 23

17. vprašanje: Se vsebinsko pogovarja 4 4

18. vprašanje: Samoiniciativno začne pogovor 2 2

19. vprašanje: Razume kar se mu pove 3 3

24. vprašanje: Zapomni si gibalne vzorce 4 4

25. vprašanje: Zapomni si slušne vzorce 3 3

KONCENTRACIJA/POZORNOST MAJA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

26. vprašanje: Razume navodila 4 4

Vsota: 25 25

SAMOSTOJNOST MAJA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

27. vprašanje: Samoiniciativno začne aktivnost 5 5

28. vprašanje: Skrbi za lastno varnost in zdravje 5 5 29. vprašanje: Opravlja enostavnejša domača opravila 5 5

30. vprašanje: Skrbi za lastno higieno 4 5

31. vprašanje: Načrtuje dnevne aktivnosti in sprejema odločitve 4 4

32. vprašanje: Razvite ročne spretnosti 4 4

Vsota: 27 28

Tabela 21: Skupni seštevek ocen – Maja

SKUPNI SEŠTEVEK OCEN MAJA

1.ocenjevanje 2.ocenjevanje

Samopodoba 23 23

Socializacija 21 23

Komunikacija 17 17

Koncentracija/pozornost 25 25

Samostojnost 27 28

Vsota: 113 116

Pri Maji so opazne le rahle spremembe med prvim in drugim ocenjevanjem. Maja je največkrat bila odsotna, sem pa mnenja, da je likovna dejavnost pozitivno vplivala na njeno socialno področje in komunikacijo. Komunikacija je njeno najšibkejše področje, ker se izraža z eno besedo ali krajšimi, enostavnejšimi stavki. S sprotnim izpolnjevanjem „PZU“ Evalvacijskega lista, avtorice Bizjak (2007) sem pridobila podobne rezultate. Likovna dejavnost ji je omogočila izražanje po drugi poti in deljenje svojih misli z drugimi po neverbalni poti. Kot za vse ostale posameznike, menim, da je Maja pridobila novo, pozitivno izkušnjo z likovno dejavnostjo.

93 Graf 9: Primerjava med prvim in drugim ocenjevanjem – Maja

94 Tabela 22: Prisotnost na posameznih srečanjih

MATIC LEA SIMON MAJA

Legenda: (+) prisotnost, (-) odsotnost

5. Interpretacija rezultatov

Rezultati, ki sem jih dobila se ujemajo z mojimi pričakovanji. Mnenja sem, da je vzorec bil primeren, vendar je za natančnejši vpogled vpliva pomoči z likovno umetnostjo na osebe z motnjo v duševnem razvoju, potrebno takšno obliko opazovanja izvajati dalj časa, ker so se v dveh mesecih, kolikor je moje opazovanje trajalo, pokazale le manjše spremembe. Pri vseh posameznikih so opazne pozitivne spremembe, kot so motiviranost za delo, ugoden vpliv na počutje in višja samopodoba.

Moje ugotovitve pri zastavljenih raziskovalnih vprašanjih so naslednje:

Kakšen vpliv ima likovna umetnost na samopodobo posameznika?

Posamezniki se zelo pozitivno odzivajo na pohvalo in nove izkušnje ob ustvarjalni dejavnosti, kar vpliva na izboljšanje samopodobe. Likovna dejavnost jim omogoča ustvarjanje likovnega dela, s katerim predstavljajo skupini svoj pogled in delijo svoje misli, kar pozitivno vplliva na samopodobo. Ustvarjanje likovnega izdelka omogoča posamezniku svobodo, zaupanje v lastno delo in povezovanje s skupino.

V kolikšni meri likovna umetnost lahko vpliva na koncentracijo posameznika?

Likovna aktivnost zahteva od posameznika aktivno sodelovanje in poslušanje, da bi ustrezno izpolnile zadano nalogo. Hitra izmenjava dejavnosti (pogovor, risanje) in krajši čas ustvarjanja omogočata višji nivo koncentracije. Hitra in dinamična menjava dejavnosti pri delu z osebami s posebnimi potrebami je zelo pomembna za vzdrževanje koncentracije oziroma pozornosti. To pa nam likovna dejavnost tudi omogoča.

Ali je možno s pomočjo likovne umetnosti izboljšati odnose?

Likovna dejavnost omogoča samostojno in skupinsko delo, s čimer spodbujamo tudi socialne stike med posamezniki. Posamezniki se medsebojno poslušajo, spodbujajo k delu, si delijo mnenja o likovnem izdelku in se pohvalijo. V skupini se posamezniki s pomočjo likovne dejavnost povežejo, poglobijo socialne stike ter razvijejo občutek pripradnosti skupini.

96 Ali likovna umetnost krepi in pospešuje komunikacijo?

Ustvarjalnost ima zelo pomembno vlogo pri spodbujanju komunikacije oseb z motnjo v duševnem razvoju. Likovno delo je izhodišče za pogovor, ker spodbuja posameznika, da pove, kaj je upodobil in zakaj, kar pripomore k večjemu razumevanju posameznika. Likovna dejavnost ni strogo tiha aktivnost ter omogoča posameznikom, da se pri nastajanju likovnih izdelkov družijo in pogovorijo z vrstniki.

In document Pomoč z likovno umetnostjo za osebe z motnjo v duševnem razvoju (Strani 81-0)