Opažanja pri izražanju in pogovoru:
Povedal je, da mu je presenečen izraz všeč ter da se je zato tudi tako narisal. Presenečeno se je počutil, ko je prvič gledal film Pink Panther. Ni pričakoval, da mu bo film tako všeč. Povedal je, da je igralec zelo smešen ter da je film potem še večkrat pogledal. Povedal je, da se je zabaval ter da mu je današnje srečanje bilo všeč.
Kratkoročni cilji: Realizacija ciljev:
- dela čustvene izraze po navodilu - vse čustvene izraze je pravilno naredil - daje navodila za čustvene izraze - dal je navodilo za presenečen čustveni izraz - samostojno vzame in pripravi material
za risanje/slikanje
- samostojno je vzel željen material (risalni list A4-formata, svinčnik in flomastre)
- pazi, kako uporablja pripomočke za risanje/slikanje
- zelo je pazljiv do pripomočkov, pritisk risala po podlagi je ustrezen, flomastre je po uporabi zamašil
- nariše svoj obraz z izbranim čustvenim izrazom
- narisal je svoj obraz z vsemi osnovnimi elementi (oči, obrvi, nos, usta, ušesa, lasje). Narisani obraz vsebuje pomembne značilnosti njegovega obraza (modre oči, majhen nos, črne lase, očala). Oblika in položaj posameznih elementov obraza ustrezajo čustvenem izrazu presenečenosti.
- pove, kaj je narisal/-a, kako se počuti - povedal je, kaj je narisal in zakaj je na risbi presenečen
Primer analize po osmih srečanjih:
Začetna analiza pomoči z likovno umetnostjo Matjaž, 24.
Preglednica 31
Matjaž: analiza po začetnih 8 individualnih srečanjih Ustvarjeni izdelki
izdelkov x Ni raznolikosti
Enobarvnost x Barvitost
Dobro razvite
Dobro motiviran x Slabo motiviran
Ni koncentracije x Dobra koncentracija
Vedenje
Prilagojeno x Neprilagojeno
Zahtevno X Nezahtevno
Tiho x Hrupno
Odvisno x Neodvisno
Nemoteno vedenje x Moteno vedenje
Dobro se povezuje
z osebjem x Ne povezuje se z
osebjem Koristnost
Zelo koristno x Nima koristi
Izbor Matjaževih risb kaže, da je dosegel tretjo fazo razvoja likovnega izražanja – fazo razumske risbe, ki se pojavi od četrtega do osmega leta starosti. Njegove risbe večinoma vsebujejo motiv pokrajin ob različnih letnih časih. Sonce in oblaki na vrhu lista in trava na dnu lista so značilni za likovni razvoj otroka, starega 6 let (naslednja stran – Slika 17.). Suvereno je risal sonce, ki je zmeraj v zgornjem levem kotu lista, hiše, travo, tulipane in ptiče. Samostojno je izbral, vzel in pripravil material za risanje/slikanje. Večinoma je risal s flomastri, ki so mu všeč, ker puščajo intenzivno barvno sled in so enostavni za uporabo. Ob spodbudah, da poskuša risati tudi z drugim materialom, je izbral barvne svinčnike in barvne krede. Pritisk risala na podlago je bil ustrezen. Izbiral je manjši format risalnega lista – A4.
Pri prostem izražanju ni vedel, kaj bi risal. Potreboval je veliko časa, da premisli o željenem motivu risanja. Sam ni vprašal za pomoč. V pogovoru o prostem risanju je povedal, da mu je lažje, če mu jaz določim motiv risanja. Zmenila sva se, da bom v prihodnje jaz določala motiv risanja, ampak ga bom še zmeraj spodbujala, da se prosto izraža. Pri spontanem izražanju skozi risbo ga je omejevalo mnenje, da ne zna risati. Tudi ob risanju se je včasih ustavil in rekel, da ne zna narisati podobe, ki bi jo želel narisati. Spodbujala sem ga, da riše tako kot zna, ker ni naš cilj, da ustvarjamo lepa umetniška dela, temveč da rišemo spontano. Ob risanju je govoril, kaj riše in sem ga pri tem spodbujala. Povedal je, da je z ustvarjenimi izdelki zadovoljen, vendar tega zadovoljstva neverbalno ni kazal. Delu je sledil. Bil je pozoren na dejavnosti in je pri njih sodeloval.
Na začetku srečanj je bil zadržan, odgovarjal je le na vprašanja. Na zadnjih srečanjih je bil bolj sproščen, sam je začel pogovor in zastavljal vprašanja. Pogovarjal se je o glasbi, računalniških igricah, filmih in risankah. Povedal je, da rad gleda japonske risanke ter šaljive videoposnetke na Youtubu. Prav tako je povedal, da gleda nekaj »nenavadnega« – risanko »Happy tree friends« (zelo vznemirljiva risanka za odrasle). Navdušeno je opisoval like iz risanke. Povedal je, da je risanko pokazal prijateljem, ampak je nihče ni mogel pogledati, ker je toliko srhljiva.
Na petem srečanju je samoiniciativno začel pogovor o preminulih. Povedal je, da pogreša oba dedka ter da ga je strah, da bo babica skoraj umrla, ker ima slabo zdravstveno stanje. Na babico je zelo navezan. O ožji družini se ni pogovarjal. Le pri pogovoru o igralnih kartah Yu-Gi-Oh je omenil, da starša grozita, da bosta karte vrgla v ogenj, ker je po njihovem mnenju prestar, da bi se z njimi igral. Enkrat je omenil, da je v preteklosti naredil nekaj slabega, ampak se o tem takrat ni želel pogovarjati. Rekel je, da pogreša šolske naloge, ne pa tudi šole. Z entuziazmom je podrobno predstavil gradivo iz naravoslovja in družboslovja. Prav tako je povedal, da rad bere enciklopedije. Predvidevam, da se tukaj kaže želja po večjem kognitivnem naporu.
Do sedaj sva ustvarila dober odnos, ki je temelj za nadaljnje delo. Spodbujala bom razvoj njegovega lastnega risarskega izraza, spontanost pri izražanju, prepoznavanje in izražanje čustev in misli skozi risbo ter njihovo ubeseditev. Prav tako bom v prihodnja srečanja vključila nekaj aktivnosti, ki bodo zahtevale večji miselni napor.
Primeri Matjaževih risb: