1.1 SPOSOBNOST OTROKOVEGA OBLIKOVANJA GLASBENIH ZGODB
1.1.2 Medpredmetno povezovanje pri oblikovanju glasbenih zgodb
Pri oblikovanju glasbenih zgodb gre za izrazito medpredmetno povezovanje, zato se tudi učitelj posluţuje celostnih in interdisciplinarnih didaktičnih pristopov. Z njimi lahko dosegamo na različnih področij poučevanja skupne namene in doseţke.
Z upoštevanjem medpredmetnega povezovanja pri poučevanju preko glasbene zgodbe učitelj povečuje interes učencev za ustvarjanje in učenje, poglablja njihovo razumevanje, povečuje in širi uporabnost znanja, izboljšuje prenos znanj med predmetnimi področji, kar poveča kompleksnost mišljenja. Učenci drug z drugim več in bolje sodelujejo, kar vpliva na njihov socialni razvoj, razvijanje emocionalnosti občutkov in samozaupanja. Vrednote učnega procesa, ki jih dosegamo pri glasbenem ustvarjanju, so opredeljene s procesnimi cilji. Z medpredmetno povezavo njihovo uresničevanje ciljev poglobimo ter nadgradimo. Pri načrtovanju ciljev smo pozorni na upoštevanje afektivnega, psihomotoričnega in kognitivnega področja razvoja. Pri glasbenem poučevanju in poučevanju drugih področij ima izreden pomen uporaba različnih senzornih kanalov (vizualnega, avditivnega in kinestetičnega) (Sicherl Kafol, 2015).
Slovenščina
Pri oblikovanju glasbene zgodbe posredno uresničujemo tudi operativne cilje zasnovane v učnem načrtu za slovenščino. Navajam cilje, ki jih uresničujemo s področja razvijanja recepcijskih zmoţnosti z branjem, poslušanjem, gledanjem uprizoritev umetnostnih besedil, govorjenjem, ustvarjanjem ob umetnostnih besedilih.
Pri poslušanju zgodbe in pri nadaljnjem ustvarjanju besedil za pesmi otroci razvijajo občutek za intonacijo govora, ritmičnost, zvočnost pesmi, poudarke, razlike in nasprotja v glasnosti, višini, hitrosti, dolţini, poudarjenosti pri izvajanju. Doţivljajo interpretativno predstavljeno literarno vsebino in se vţivljajo v like. Pri dogajanju in tematiki zaznavajo in doţivljajo posamezne dogodke v knjiţevnem besedilu kot zaokroţene celote. Sledijo zaporednemu toku dogodkov in jih razvrščajo vzročno-posledično in časovno. Pri peti pesmi doţivljajo zvočnost pesmi, zaznavajo ritem in rimo. Odzivajo se na čustvene sestavine besedila.
Na področju gledališča v gledališki predstavi otroci sodelujejo v igri vlog. Zmoţnost predstavljanja, vţivljanja v osebo, poistovetenja z osebo, privzemanja vloge knjiţevne osebe pokaţejo tako, da sodelujejo v skupinski dramatizaciji in povedo nadaljevanje zgodbe.
Otroci razvijajo recepcijske zmoţnosti v glasbeni zgodbi z ustvarjanjem zvokov z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi in s tem pridobivajo občutek za zvočnost jezika.
Tvorijo ritmična besedila in poskušajo tvoriti enokitične pesmi. Pri dramatiki prozno besedilo ali pesem dramatizirajo v skupini (Učni načrt za slovenščino, 2011).
Športna vzgoja
Pri načrtovanju športne igre po navodilih iz učnega načrta v igro vpletamo glasbo, kajti učencem ritem in glasbena spremljava povečata sproščenost, njihovo gibalno ustvarjalnost ter doţivljanje veselja in zadovoljstva. Ko povezujemo športno in glasbeno vzgojo v učnih ciljih, najdemo povezanost pri opredeljevanju pomembnosti ritma v ţivljenjskih pojavih in gibanju.
Pri oblikovanju glasbene zgodbe uresničujemo tudi druge operativne cilje športne vzgoje.
Konkretno v povezavi z glasbeno vzgojo poveţemo in uresničujemo operativni cilj na področju gibalne učinkovitosti, kjer učenci izvajajo gibanja v različnem ritmu ob glasbeni spremljavi. Posredno pri ustvarjanju glasbene zgodbe učenci uresničujejo operativne cilje športne vzgoje še pri usvajanju različnih naravnih oblik gibanja, iger in športnih znanj ter prijetno doţivljanje športa in vzgoja z igro. Z operativnimi cilji izboljšujejo gibalne in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo gibanja, moč, hitrost, gibljivost, natančnost, ravnoteţje in splošno vzdrţljivost. Zavestno nadzorujejo telo v različnih poloţajih in gibanjih, ki jih izvajajo v različnih smereh in ravneh ter okoli različnih telesnih osi.
Posnemajo najrazličnejše predmete, ţivali, pojave in pojme v naravi. Izraţajo svoje občutke in razpoloţenja z gibanjem. Pri praktičnih in teoretičnih vsebinah lahko najdemo povezave z glasbeno zgodbo pri vsebini plesne igre. V njihovem praktičnem delu uporabimo vsebine gibanja posameznih delov telesa in celotnega telesa. Posnemajo pravljične junake s pantomimo (ob glasbeni ali ritmični spremljavi) ter z gibanjem ob notranjih (izraţanje občutkov, razpoloţenj idr.) in zunanjih spodbudah (različne zvrsti glasbe, različni predmeti). V obliki igre na lastna glasbila interpretirajo ritmične motive s ploskanjem in preprostim gibanjem, vključimo lahko tudi otroške plese, rajalne igre, plesne igre ter preproste ljudske plese. Standardi znanja opredeljujejo vsebine, ki jih lahko poveţemo z ljudskim izročilom in glasbeno zgodbo predvsem pri plesnih igrah. Učenci naj bi obvladali gibanje na mestu in v prostoru v različnih smereh v enostavnem in sestavljenem ritmu ter izvajali gibe ob raznovrstni glasbeni spremljavi (Učni načrt za športno vzgojo, 2011).
Poleg omenjenih gibalnih sposobnosti po mnenju B. Kroflič (1995) pri elementih plesov in gibanja ob prikazovanju zgodbe razvijajo pantomimo, gibalno ritmičnost, občutek za gibalni prostor itd.
Spoznavanje okolja
Pri spoznavanju okolja smo osredotočeni pri povezavi na spoznavanje zvokov, zvočil in različnih materialov, njihovih lastnosti, iz katerih so grajena glasbila in zvočila. Ob pripovedovanju zgodb iz preteklosti spoznavajo tudi običaje in način ţivljenja nekoč ter časovne pojme (Učni načrt za spoznavanje okolja, 2011).
Matematika
V povezavi z glasbeno vzgojo pri konstruiranju zgodbe razvijajo na področju matematike na primer številske predstave s štetjem. Pri ustvarjanju, grajenju pesmi, spremljav, zgodbe v celoto razumevajo pojme, kot so celota in deli, vzorec, velikostne odnose, predvsem dolţin ter časovna razmerja.
Prek gibalnega prikazovanja, ki je prisotno v zgodbi, spoznavajo prestave pojmov iz geometrije, velikostnih, prostorskih ter tudi časovnih odnosov (liki, črte, točke, deli in celota, vzorec ipd.). Zvočila in glasbila lahko razvrščajo, urejajo, prirejajo glede na vidne lastnosti ter na zvočne značilnosti (Učni načrt za matematiko, 2011).
Likovna vzgoja
Pri likovni vzgoji se ob oblikovanju glasbene zgodbe najbolj poveţemo z izdelovanjem kostumov in scenske opreme. Pri oblikovanju opreme otroci razvijajo ustvarjalne zmoţnosti.
Spoznavajo različne linije, oblike, velikosti in ploskve. Slikajo z različnimi barvami in jih mešajo med seboj. Seznanjajo se z različnimi slikarskimi materiali, pripomočki in podlagami.
Razvijajo prostorske predstave in izrazne zmoţnosti v prostoru (Učni načrt za likovno vzgojo, 2011).