Medpredmetno povezovanje v novih programih srednjih poklicnih šol

Medpredmetne povezave na vseh stopnjah izobraževanja so vedno zahtevna naloga, tako za učitelje kot učence ali dijake. Z novejšimi gradivi nam založbe in njihovi strokovnjaki ponujajo več možnosti za medpredmetne povezave, vendar so praviloma primerne za osnovnošolsko medpredmetno povezovanje, srednje poklicne šole pa so spet zapostavljene.

Sami kurikuli znanja predvidevajo veliko medpredmetnega povezovanja, vendar se le-to izvaja zgolj na strokovnem področju, kjer povezujejo teorijo in prakso, lahko pa tudi več predmetnih področij v neki holističen pogled na konkretno problematiko, tak primer je obravnavano predmetno področje družboslovje na poklicnih srednjih šolah, kjer se znotraj enega predmeta povezujejo tri področja, in sicer zgodovina, geografija in državljanska kultura. Vendar še vedno ne obstaja primerno gradivo, ki bi tako učiteljem kot dijakom omogočilo ustrezen pedagoški proces, saj obstajajo za ta predmet trije učbeniki, pri čemer vsak obravnava svoje predmetno področje; ponujajo sicer nekaj medpredmetnega

povezovanja, vendar nič konkretnega. Tudi samega predmetnega področja družboslovje po navadi ne uči en učitelj, ampak lahko celo trije, vsako področje drug učitelj. Učitelji so tako prisiljeni, da se samostojno odločijo za medpredmetno povezovanje na poklicnih šolah, kar od njih zahteva veliko dodatnega strokovnega dela, z medpredmetnim povezovanjem morajo zadostiti vsem izobraževalnim in funkcionalnim ciljem, velikokrat morajo svoje delo usklajevati z drugimi učitelji, saj sami niso dovolj kompetentni za izpeljavo medpredmetne povezave.

Učitelji velikokrat opažajo, da je dijakom na poklicni stopnji težko uvideti celovitost problema, čeprav si želijo učne vsebine čim bolj konkretizirati.

Medpredmetno povezovanje se lahko na srednji poklicni šoli izvaja na več načinov, med drugim:

 Dva ali več učiteljev se odloči, da bodo obdelali določeno vsebino iz več vidikov, na primer združevanje IKT in slovenščine, ko pri IKT usvojijo pisanje v programu/urejevalniku besedil Word, urejanje predstavitve v Power pointu ter predstavitev z uporabo e-orodij, računalnika ter projektorja. Pri slovenščini pa usvojijo pravopisna in jezikovna pravila, obenem pa ob predstavitvi zadostijo tudi obveznemu govornemu nastopu, ko svojo seminarsko nalogo predstavijo javno svojim sošolcem in učiteljem. Tako povezovanje se je izkazalo za zelo dobro in koristno.

 Pri modularnem pouku oziroma povezovanju teoretičnih vsebin s praktičnimi se učitelji teoretičnega pouka povežejo z učitelji praktičnega dela modula, ko istočasno obravnavajo določene vsebine teoretično in jih potem na vajah oziroma pri praktičnem pouku usvojijo tudi praktično. Velikokrat oba učitelja izvajata pouk sočasno, s takim načinom je dokazano, da si dijaki zapomnijo več in kvalitetnejše, obenem je pa tudi uporabnost znanja višja. Obenem tudi oba učitelja skupaj ocenita znanje. Tak način izvajanja pouka predpisuje tudi Center za poklicno izobraževanje (CPI), ki korigira del vsebin, del vsebin pa učitelji v povezavi z okoljem in njegovimi potrebami prilagodijo predvsem pri izbirnih modulih.

 Veliko šol je vključenih v projekt Eko-šol, ki jim omogoča in jim obenem predpisuje aktivnosti, ki zahtevajo medpredmetno povezovanje. V okviru eko-aktivnosti je vsako leto predviden eko-dan, na katerem dijaki sodelujejo pri različnih aktivnostih, ki jih s pomočjo različnih mentorjev (učiteljev ali zunanjih sodelavcev) povezujejo v neko

celoto. Ob aktivnostih so predvidena tudi poročila v obliki predstavitev aktivnosti v ustni ali pisni obliki (eko-časopis).

 V okviru interesnih dejavnosti se šole s prenovljenimi programi odločajo za interdisciplinarne strokovne ekskurzije, v okviru katerih izvedejo tudi predpisane športne aktivnosti ali jih povežejo z ostalimi predmetnimi področji. Na Strojni šoli tako izvajajo ekskurzijo Po Jurčičevi poti, kje združijo obvezno športno aktivnost (pohod) s povezovanjem drugih predmetnih področij, in sicer geografije, zgodovine, matematike in slovenščine.

 V prenovljenih programih so predvideni tudi projektni tedni, ki temeljijo na projektnem delu, ki zajema predvsem medpredmetno povezovanje. Na Srednji strojni šoli v Novem mestu imajo tako v prvih letnikih poklicnega izobraževanja poleg medpredmetnih povezav pri različnih aktivnostih dva projektna tedna. Prvi se izvaja v prvem mesecu, ponavadi septembra, po prihodu v šolo, ko dijaki z več vidikov spoznavajo področje, za katerega se šolajo; npr. Postal bom avtoserviser, ko dijaki iščejo podatke, kaj ta poklic nudi, kaj dela človek s tem poklicem, kje vse se lahko zaposli, kakšna znanja mora obvladati … Drugi projektni teden je tudi zame izredno zanimiv, saj zajema družboslovno vsebino, ki jo spoznavajo tako, da usvajajo različne kompetence. Projektni teden nosi naslov Jaz, državljan Evropske unije in združuje več predmetnih področij: računalništvo, matematiko, družboslovje (državljansko kulturo), jezikoslovje (slovenščino in prvi tuji jezik – angleščino ali nemščino), geografijo, zgodovino in psihologijo. Ta drugi projektni teden bom podrobneje predstavila v diplomskem delu.

Poudariti moram, da je možno projektne tedne pripraviti in izvesti le ob dobrem sodelovanju programskega učiteljskega zbora (PUZ), ki pripravi vsebine, ki so v skladu s katalogom znanj za določeno poklicno področje. V PUZ-u sodelujejo vsi učitelji, ki poučujejo dijake, ki se šolajo za določen poklic, npr. PUZ – avtoserviser, PUZ – avtokaroserist, PUZ – mehatronik, PUZ – instalater strojnih instalacij … Ti se srečujejo na rednih tedenskih ali štirinajstdnevnih sestankih, kjer pregledajo delovanje PUZ, časovno in vsebinsko izvajanje programov, usvajanje kompetenc dijakov, tako skupine kot posameznikov, obenem pa pripravljajo in izvajajo tudi projektne tedne ter ostale aktivnosti, ki so predpisane po programih; izvajajo še interdisciplinarne ekskurzije (kulturno-zgodovinske, športno-geografsko-jezikoslovne itd.).