Današnja družba je družba sprememb, informacijska tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo. Večkrat rečemo, da se čas vrti hitreje, kot se je pred desetletji. In družba ter posamezniki v tej družbi se moramo tem spremembam prilagajati. Spremembe so na področju družbenega življenja, v strukturi dela in trga dela ter tudi v samem izobraževanju. Današnji svet je svet konkurenčnosti, svet, ki ga vodi kapital, kjer je še posebej potrebna informatizacija, saj je poln raznih izzivov.
Za vse generacije, ne le za šolajočo se, je dandanes nujno izobraževanje, ki mora trajati vse življenje, saj moramo nenehno slediti novostim v svetu. Izobraževanje, formalno in neformalno, pridobiva na pomembnosti, postaja ena najpomembnejših vrednot, zato družba postavlja okvire, katero znanje in vedenje je potrebno za funkcioniranje človeka v prihodnosti.
Čedalje več se govori o kompetencah oziroma zmožnostih, ki jih moramo imeti za funkcioniranje v družbi, izvajajo se številne raziskave, ki kažejo pomanjkanje na področju pismenosti mladih in tudi odraslih, zato se kažejo potrebe po dvigovanju besedne, informacijske, logično-matematične, komunikacijske … pismenosti.
Kot učitelji se moramo zavedati, da prihajajo otroci (učenci in dijaki) v sistem izobraževanja opremljeni z informacijami, ki jih lahko dobijo na spletu, na družinskih potovanjih, prek medijev (televizija, radio, časopisi …), vendar so zelo različno informacijsko opremljeni, nekateri doma še vedno nimajo dostopa do spleta, družine si ne morejo privoščiti potovanj … Učitelji so dandanes pred veliko izzivi, saj morajo biti kompetentni in mlade kakovostno informirati o resnično pomembnih znanjih in vedenjih, jih znati pravilno ovrednotiti, pripraviti mlade, da bodo gradili svojo osebnost na dejstvu, da je znanje danes duhovni kapital, ki omogoča mladim konkurenčnost v družbi.
Dostop do znanja je dandanes veliko lažji, vendar moramo učitelji mlade poučiti, kako morajo razumeti to znanje, saj mladi zaradi »poplave« informacij ne znajo iz vsega dostopnega izluščiti bistva in pomena. Mladi imajo težave z razumevanjem prebranega, četudi je to v materinščini, kaže se pa velika potreba po poznavanju vsaj enega tujega jezika, zaželeni so predvsem angleški, nemški in francoski jezik, saj jim to omogoča večje razumevanje spektra
informacij. V ospredje pa prihajajo tudi družboslovne teme, ki so nujne za funkcioniranje mladega človeka v družbi.
S prenovo osnovne šole in tudi prenovljenimi programi srednješolskega izobraževanja se pred učitelje postavljajo novi izzivi, kako mlade aktivirati, navdušiti nad vsebinami, tako strokovno kot didaktično. Metode poučevanja so se v zadnjih letih drastično spremenile, saj mladi potrebujejo odprte, fleksibilne in ustvarjalne modele poučevanja, ki jih bodo pripravili na odraslo poklicno življenje. Govorimo o pismenosti šolajoče se generacije, ki se ne kaže samo v besedni in računski pismenosti, v ospredje prihaja informacijska pismenost.
Osnovna šola je s prenovo iz osemletke v devetletko začela s sodobnimi didaktičnimi oblikami in metodami usmerjati učence, poudarek daje predvsem diferenciaciji in individualizaciji v pedagoškem procesu, zato se to poudarja tudi v srednješolskem izobraževanju. Ker je osnovna šola obvezna za vse otroke v Republiki Sloveniji, je bila prenova načrtovana in izpeljana zelo preudarno in temeljito; kljub temu so se ob izvajanju devetletke pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih skuša Zavod za šolstvo z Ministrstvom za šolstvo in šport odpraviti.
Tudi prenova v srednješolskem strokovnem izobraževanju je načrtovana natančno v sodelovanju z vsemi institucijami, intenzivno delajo tudi na prenovi gimnazijskega programa.
Poklicne šole že nekaj let uvajajo nove programe, ki dijakom ponujajo kvalitetno, predvsem pa konkurenčnejše znanje za poklic, za katerega se šolajo. Pri tem intenzivno sodelujejo Zavod za šolstvo RS, ministrstvo ter Center za poklicno izobraževanje (CPI); veliko poudarka dajejo predvsem strokovnemu ter praktičnemu znanju in védenju, manj pa splošnemu teoretičnemu znanju, ki je za funkcioniranje v današnji družbi nasploh zelo pomembno.
Ravno zato sem se odločila, da diplomsko nalogo posvetim poučevanju v srednjih poklicnih šolah, ki so po mojem mnenju nekoliko zapostavljene. Splošna didaktika in tudi vse specialne didaktike se ukvarjajo predvsem z osnovno šolo (zaradi prenove iz osemletke v devetletko) in gimnazijo, ki je tudi v fazi intenzivnega prenavljanja. V srednje poklicne šole se vpisujejo praviloma učno najmanj uspešni učenci iz osnovnih šol, ki imajo zelo slabo predznanje tako maternega kot tujega jezika, šibki so pri matematiki, veliko pomanjkanje se kaže pri družboslovnih znanjih, povrhu vsega pa večkrat prihajajo iz socialno šibkejših okolij kot dijaki na strokovnih šolah in gimnazijah (v družinah so velikokrat zapostavljeni, prihajajo iz družin, kjer je velik problem alkoholizem, nasilje, tudi spolno, zato imajo izredno nizko
samopodobo, velikokrat nimajo izraženih ciljev v življenju, predvsem pa ne najdejo motivacije za učenje).
Čedalje več dijakov srednjih poklicnih šol ima odločbe o dijakih s posebnimi potrebami; njim morajo učitelji še bolj prilagoditi izvajanje pouka, saj so to dijaki, ki imajo velik primanjkljaj na določenih področjih, lahko je to učno področje ali imajo ostale psiho-fizične omejitve, zaradi katerih ne morejo slediti pouku tako kot ostali sošolci. Na primeru projektnega dne o reformaciji sem te posebnosti upoštevala, zato sem skupine oblikovala glede na sposobnosti in interese dijakov v razredu. Ob izvajanju projektnega tedna Jaz, državljan Evropske unije pa lahko eden izmed učiteljev v razredu posveti več pozornosti dijakom, ki težje sledijo delu, tako, da jim še enkrat razloži navodila za delo ali jih vodi k usvajanju ciljev, ki naj bi jih dijaki s projektnim delom dosegli.
In ravno ti dijaki po mojem mnenju pomenijo za učitelje pravi profesionalni izziv, saj se v takih šolah še posebej izkaže njihova strokovna, predvsem pa didaktična usposobljenost, da izvajajo diferenciacijo in individualizacijo pouka, torej pouk, ki bo prilagojen populaciji, ki se šola na poklicnih šolah.
Praviloma so ti dijaki uspešnejši na strokovnih predmetnih področjih oziroma pri strokovnih modulih, manj pa na splošnih teoretičnih področjih, saj pri praktičnem pouku, kjer lahko pokažejo neki konkreten izdelek, lažje najdejo motivacijo za delo, medtem ko je teoretičen pouk večkrat sprejet z odporom, saj ga doživljajo kot nepotrebnega in popolnoma nekoristnega.
Učitelji splošnih teoretičnih predmetov morajo tako vložiti še več napora in didaktičnega znanja, da zmotivirajo dijake, podirajo stereotipe v razmišljanju o nesmiselnosti takega izobraževanja. Učni načrti jim lahko pri tem veliko pomagajo; dijakom se lahko prilagajajo z vsebinami odprtega kurikula, uvajanjem različnih didaktičnih oblik dela v razredu in zunaj razreda (strokovne ekskurzije, projektno delo, medpredmetno povezovanje …), tako da dijaki usvojijo minimalne standarde znanja, ki so predvideni za določeno stopnjo izobraževanja, torej za določen poklic.
V diplomskem delu uporabljam izraz učitelj kot slovnično nezaznamovan spol, ki zajema tako učitelje kot učiteljice, saj ne delam razlik med spoloma v učiteljskih vrstah, prav tako izraza učenec in dijak zaznamujeta oba slovnična spola, moškega in ženskega.
V svojem diplomskem delu se bom osredotočila predvsem na didaktična načela, ki jih morajo učitelji usvojiti in izvajati na poklicnih šolah, obenem bom razložila, kakšne specifike so glede izvajanja teh načel na srednjih poklicnih šolah, opredelila bom vse dejavnike, ki odlikujejo sodobnega kompetentnega učitelja, ki so predvsem mladim učiteljem v veliko pomoč, saj jim dajejo smernice, na kaj vse morajo biti pri svojem delu pozorni.
Največji poudarek bom dala medpredmetnemu povezovanju ter težavam, s katerimi se učitelji pri takem delu srečujejo na srednjih poklicnih šolah. S strokovnega področja me zanima poučevanje slovenščine in sociologije na srednjih poklicnih šolah, zato se bom posvetila medpredmetnemu povezovanju med obema predmetoma.
Imam že nekaj let izkušenj v poučevanju na srednjih poklicnih šolah, zato se zavedam vseh posebnosti, ki jih morajo učitelji humanistike in družboslovja pri svojem delu upoštevati. S katalogi znanj za srednje poklicne šole je predpisan kurikul, ki se ga morajo učitelji držati, obenem pa katalogi ponujajo veliko možnosti za medpredmetno povezovanje vsebin (predvsem katalog znanja za predmet družboslovje). V svojem diplomskem delu bom tako prikazala tudi praktična primera pouka malo drugače, in sicer na primeru projektnega tedna v poklicnih programih na Srednji strojni šoli na Šolskem centru Novo mesto ter medpredmetnega povezovanja v sklopu projektnega dne.