Na začetku je bilo v nasadu posajenih 316 dreves metasekvoje, odstranjenih pa vsega skupaj 189 dreves. V času naše izvedbe meritev (spomladi 2020) je bilo v nasadu še 127 dreves.
Preglednica 1: Povprečne, minimalne in maksimalne vrednosti višin, obsegov in premerov dreves metasekvoje v nasadu pri starosti 30 let 227,2 cm, povprečni premer koreninskega vratu znaša 72,3 cm, obseg na prsni višini 161,6 cm, prsni premer pa 51,4 cm (preglednica 1). Najnižje drevo v nasadu meri 9,5 m v višino, najvišje pa 25 m. Najmanjši obseg koreninskega vratu znaša 92 cm, obseg na prsni višini 68 cm, največji pa 337 cm na koreninskem vratu in 251 cm na prsni višini. Oba maksimuma sta iz istega drevesa in enako velja za minimuma. Koeficient variacije je največji pri obsegu in premeru na prsni višini, in sicer znaša 22 %. Najmanjši je pri višinah, kjer znaša 12,5 %. Pri obsegu in premeru na koreninskem vratu pa le ta znaša 19,1 %.
Slika 13: Frekvenčna porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah
Prikaz frekvenčne porazdelitve dreves po debelinskih stopnjah (upoštevane so petcentimeterske debelinske stopnje) prikazuje slika 13. Velika večina dreves (88 % vseh) je na intervalu od 7. do 13. stopnje (v vseh po 5 dreves ali več). Največ dreves spada v 12.
stopnjo, in sicer 26 dreves. Le eno drevo je v 5. debelinski stopnji.
Slika 14: Število dreves metasekvoje po ocenjenih stopnjah obroda storžev
Obrod storžev smo ocenjevali po 4-stopenjski lestvici. Število dreves za vsako oceno smo prikazali na sliki 14. Kar 43 osebkov obroda ni imelo (ocena 0), majhen obrod (ocena 1) je imelo 25 osebkov (kar predstavlja 19,69 % vseh osebkov), srednje velik obrod (ocena 2) je
imelo 33 osebkov (kar predstavlja 25,98 %), 26 osebkov (20,47 %) pa je imelo velik obrod (ocena 3).
Slika 15: Število dreves metasekvoje po ocenjenih stopnjah pogostnosti moških cvetov
Število dreves za vsako oceno pogostnosti moških cvetov smo prikazali na sliki 15. Večina dreves, kar 109 osebkov, ni imela moških cvetov (ocena 0). To predstavlja 85,83% vseh dreves. 9 osebkov je imelo majhno pogostnost moških cvetov (ocena 1), kar predstavlja 7,09%, 6 osebkov, kar je 4,72%, pa je imelo srednje veliko pogostnost (ocena 2). Najmanj dreves je imelo veliko pogostnost moških cvetov (ocena 3), in sicer 3 osebki ali 2,36% vseh dreves v nasadu.
Slika 16: Število dreves metasekvoje po ocenjenih stopnjah užlebljenosti debla
Število dreves za vsako oceno užlebljenosti debla smo prikazali na sliki 16. Največ dreves je bilo ocenjenih z 2, kar pomeni malo užlebljeno deblo, in sicer 40 osebkov (kar predstavlja 31,50 % vseh). Najmanj dreves je bilo ocenjenih za neužlebljena (ocena 1), in sicer 18 osebkov (kar predstavlja 14,17 % vseh). Z oceno 3 oziroma srednje užlebljenih je bilo 33 osebkov (25,98 % vseh), izredno užlebljenih oziroma z oceno 4 pa je bilo kar 36 osebkov (28,35 % vseh).
Slika 17: Število dreves metasekvoje po ocenjenih stopnjah kakovosti
Kakovost pa smo ocenjevali po 5-stopenjski lestvici. Število dreves za vsako oceno smo prikazali na sliki 17. Več kot polovico, natančneje 51,18 %, oziroma 65 osebkov, je bilo dreves slabe kakovosti (ocena 1). Osebkov odlične kakovosti (ocena 5) ni bilo. Zadostne kakovosti (ocena 2) je bilo 48 osebkov, kar je 37,80 %, dobre kakovosti (ocena 3) pa je bilo 13 osebkov, kar je 10,24 %. Prav dobre kakovosti (ocena 4) je bil le en osebek, kar predstavlja 0,79 % vseh.
Preglednica 2: Dominantni in srednjetemeljnični premer, Pardejeva višina, padec obsega in premera od koreninskega vratu do prsne višine, vitkost ter lesna zaloga nasada
Najmanjša
vrednost
Največja vrednost
Dominantni premer [cm] 62,0 / /
Srednjetemeljnični premer [cm] 52,7 / /
Pardejeva višina [m] 21,5 / /
Povprečni padec obsega od koreninskega vratu do prsne višine [cm]
65,5 24,0 105,0
Povprečni padec premera od koreninskega
vratu do prsne višine[cm] 20,9 7,6 33,4
Povprečna vitkost 41,6 24,0 62,5
Lesna zaloga [m3/ha] 509,9 / /
Dominantni premer meri 62,0 cm, srednjetemeljnični pa 52,7 cm (preglednica 2). Pardejeva višina znaša 21,5 m. Povprečna razlika med premerom koreninskega vratu in prsnim premerom je 20,9 cm (najmanjša znaša 7,6 cm, največja pa 33,4 cm). Najmanjši padec znaša 7,6 cm, največji pa 33,4 cm. Lesna zaloga nasada po Schaefferju (tablice za enodobne sestoje), katerega površina je 4.400 m2, znaša 224,4 m3. Hektarska vrednost je torej 509,9 m3/ha.
5.2 POVEZAVE MED MORFOLOŠKIMI IN BIOLOŠKIMI LASTNOSTMI METASEKVOJE
Grafično in s Spearmanovim koeficientom korelacije rangov smo preverjali korelacijo med različnimi morfološkimi in biološkimi lastnostmi dreves metasekvoje v nasadu.
Slika 18: Ocene užlebljenosti debla po padcih premerov dreves od koreninskega vratu do prsne višine v nasadu
Iz slike 18 je opazna nekoliko večja stopnja užlebljenosti debla pri drevesih, pri katerih je padec premera z višino večji. S Spearmanovim koeficientom korelacije rangov smo za vseh 127 dreves ugotavljali povezanost med tema znakoma in z manj kot petodstotnim tveganjem ugotovili samo neznatno monotono povezanost med padcem premera in užlebljenostjo debla (rs = 0,182, n = 127, p = 0,041).
Slika 19: Ocene užlebljenosti debla po prsnih premerih dreves v nasadu
Iz slike 19 je opazna nekoliko večja stopnja užlebljenosti debla pri drevesih, pri katerih je prsni premer večji. S Spearmanovim koeficientom korelacije rangov smo za vseh 127 dreves
ugotavljali povezanost med tema znakoma in z manj kot petodstotnim tveganjem ugotovili zmerno monotono povezanost med prsnim premerom in užlebljenostjo debla (rs = 0,493, n
= 127, p = < 0,001).
Slika 20: Ocene pogostnosti moških cvetov po prsnih premerih dreves v nasadu
Na sliki 20 je opazna nekoliko večja stopnja pogostnosti moških cvetov pri drevesih z večjim prsnim premerom. Opazimo tudi, da je v približno prvi tretjini vrednosti prsnih premerov prisotna le ocena pogostnosti 0. S Spearmanovim koeficientom korelacije rangov smo za vseh 127 dreves ugotavljali povezanost med tema znakoma in z manj kot petodstotnim tveganjem ugotovili le šibko monotono povezanost med prsnim premerom in pogostnostjo moških cvetov (rs = 0,266, n = 127, p = 0,002).
Slika 21: Ocene obroda storžev po prsnih premerih dreves v nasadu
Na sliki 21 je opazna nekoliko večja stopnja obroda storžev pri drevesih, ki imajo večji prsni premer. Pri drevesih z manjšim prsnim premerom so prisotne le ocene 0, pri večjih premerih so prisotne vse ocene, pri največjih pa vse razen ocene 0. S Spearmanovim koeficientom korelacije rangov smo za vseh 127 dreves ugotavljali povezanost med tema znakoma in z manj kot petodstotnim tveganjem ugotovili zmerno monotono povezanost med prsnim premerom in obrodom storžev (rs = 0,525, n = 127, p = < 0,001).
Slika 22: Ocene pogostnosti moških cvetov po višinah dreves v nasadu
Iz slike 22 je opazna nekoliko večja stopnja pogostnosti moških cvetov pri drevesih, pri katerih je višina večja. V začetnih, nižjih višinah, so prisotne le ocene 0, kasneje pa tudi
druge. S Spearmanovim koeficientom korelacije rangov smo za vseh 127 dreves ugotavljali povezanost med tema znakoma. Z manj kot petodstotnim tveganjem pa smo ugotovili samo neznatno monotono povezanost med višino in pogostnostjo moških cvetov (rs = 0,180, n = 127, p = 0,043).
Slika 23: Ocene obroda storžev po višinah dreves v nasadu
Iz slike 23 je opazna nekoliko večja stopnja obroda storžev pri drevesih, katerih višina je večja. V manjših višinah (do nekje 14,5 m) je prisotna le ocena 0, v večjih višinah pa v večini vse ocene obroda storžev. S Spearmanovim koeficientom korelacije rangov smo za vseh 127 dreves ugotavljali povezanost med tema znakoma in z manj kot petodstotnim tveganjem ugotovili samo neznatno monotono povezanost med višino in obrodom storžev (rs = 0,192, n = 127, p = 0,030).
5.3 ODVISNOST MORFOLOŠKIH IN BIOLOŠKIH LASTNOSTI OD POLOŽAJA V