Vir: http://barcodes.gs1us.org (20.08.2008)
EAN Slovenija50 je bila prvotna nacionalna organizacija mednarodnega združenja EAN International51, ki je skrbela za razvoj in uporabo podatkovnih struktur, simbologij črtnih kod ter ostalih standardov in tehnik za zniževanje stroškov v preskrbovalnih verigah. Leta 2004 se je EAN preimenoval v GS1. Naloge krovne organizacije GS1 International:
• posredovanje standardov oziroma navodil svojim članom,
• izdaja in administriranje karakterističnih številk za numeriranje artiklov, prodajnih in transportnih enot ter lokacij,
• priprava nacionalnih rešitev za različna specifična področja identifikacije,
• pomoč svojim članom pri uvajanju računalniške izmenjave podatkov,
• analize in raziskave o možnostih zmanjševanja stroškov v logistiki različnih sistemov oskrbe v Sloveniji,
• izgradnja in vzdrževanje različnih baz podatkov,
• izobraževanje,
• publiciranje brošur, raziskav in drugega informativnega gradiva.
10.3.1 Zakaj uporabljati EAN kodiranje?
S strani podjetja:
• informacije so ažurne, točne in razpoložljive v pravem trenutku,
• zapis o vsaki prodaji,
• zapis o stanju zalog,
• enostavna, kontrolirana in zanesljiva sprememba cen,
• enostaven proces naročila artiklov,
• hitra izdaja artiklov,
• manj dela s papirji,
• boljši pregled o tem, kdaj in kje je blago potrebno.
S strani potrošnikov:
• hitrejši nakup, manj čakanja na blagajni,
• jasen in pregleden račun na blagajni,
49 GTIN – Global Trade Item Number, EAN – European Article Numbering
50Slovenska podružnica: http://www.gs1si.org/ (17.11.2008).
51 Svetovno združenje: http://www.gs1.org/ (17.11.2008).
• točnost računov.
V trgovini:
• prodaja se natanko tisti artikel, ki je s kodo povezan v bazo podatkov,
• prodaja se vrši hitreje (s pomočjo bralnika kode),
• po izdaji računa na blagajni se zaloga prodanega blaga v trgovini avtomatsko zmanjša,
• poslovodja lahko spremlja zalogo blaga in pravočasno naroči tisto blago, ki se najbolj prodaja,
• lažje delo z elektronskimi tehtnicami,
• hitrejše inventure blaga.
10.3.2 Struktura EAN kode
Oznake nekaj držav in splošnih oznak, ki se uporabljajo (prvi dve oz. prva tri mesta v kodi):
00 do13 ZDA in Kanada (UCC) 20 do 29 Interno označevanje 30 do 37 Francija
383 Slovenija
385 Hrvaška
387 Bosna in Hercegovina 400 do 440 Nemčija
599 Madžarska
977 Serijske publikacije 978 do 979 Knjige (ISBN)
980 Potrdilo za povrnitev denarja 981 do 982 Valutni kuponi
Tipična struktura EAN 13 kode (tri možnosti označevanja, odvisno od proizvajalca, koliko mest si rezervira za svoje izdelke):
1: 383 PPPPPP AAA C 2: 383 PPPPP AAAA C 3: 383 PPPP AAAAA C Legenda simbolov:
383 karakteristična številka nacionalnega združenja EAN Slovenija P 4 do 6 mestno polje, kjer je zapisana identifikacijska številka podjetja A polje, kjer lahko podjetje samostojno dodeljuje številke artiklov C kontrolni znak
Zadnji znak v kodi je kontrolni znak (C), ki se izračuna iz prvih dvanajstih znakov.
Primer izračuna kontrolnega znaka za kodo 383 123456789 C:
Oštevilčimo mesta od desne proti levi. Skrajno desno je kontrolni znak C, ostala mesta pa opredelimo kot liha in soda.
13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1
3 8 3 1 2 3 4 5 6 7 8 9 C
Informatika Sistemi POS
Drugi korak
Vsoto pomnožimo s tri: 33 x 3 = 99 Tretji korak
Seštejemo vse vrednosti, ki so na lihih mestih : 8 + 6 + 4 + 2 + 3 + 3 = 26 Četrti korak
Seštejemo rezultat 2. in 3. koraka: 99 + 26 = 125 Peti korak
Pogledamo koliko manjka od rezultata v 4. koraku do naslednje cele desetice:
125 < 130; 130 – 125 = 5 Vrednost za C je 5.
Celotna identifikacijska številka EAN-13 je 3831234567895
EAN 8 (osemmestna črtna koda) se uporablja za označevanje manjših izdelkov v trgovini, za katere je EAN 13 dimenzijsko prevelika. Sestavljena je iz 3 mestne prepone države, 4 mestne številke artikla in kontrolnega znaka.
10.3.3 Primeri EAN kode za interno uporabo
Kode za interno uporabo so določene s predpisom in obsegajo nabor številk z začetkom od številke 20 do številke 29. Najpogostejša raba v trgovinah na tehtnicah, za označevanje pakiranega blaga (meso, sadje, zelenjava) itd.
Struktura kod z začetkom 22, 23, 29: 29xxxxYYYYYYC xxxx = šifra oz. številka tehtnice – (štiri mesta)
YYYYYY = znesek oz. vrednost blaga na eno decimalko (npr. 475,1 SIT) – (šest mest)
C = kontrolni znak
Struktura kode z začetkom 26: 26xxxxxYYYYYC xxxxx = šifra artikla (proizvajalčeva) – (pet mest)
YYYYY = teža v kilogramih (na gram natančno – npr. 7,751 kg) – (pet mest)
C = kontrolni znak
Struktura kode z začetkom 25, 28: 25xxxxxYYYYYC
xxxxx = šifra artikla (v 25 proizvajalčeva, v 28 je številka tehtnice) – (pet mest) YYYYY = znesek oz. vrednost blaga ( npr. 552,1 SIT) – (pet mest)
C = kontrolni znak
Obstajajo tudi daljše kode z več številkami, ki pa so prav tako standardizirane. Npr. 128 mestna koda se uporablja za transport blaga.
10.4 POVZETEK
EAN koda je že dolgo prisotna pri šifriranju raznih artiklov. Uporabljamo jo na registrskih blagajnah, za upravljanje virov v skladiščih oz. vsepovsod, kjer označevanje izdelkov olajša njihovo iskanje in identifikacijo. S tem se tudi izboljša nadzor nad zalogami in viri, poenostavi se izdelava poročil o nabavi, prodaji ipd. Vse skupaj pa vodi k zmanjševanju stroškov poslovanja, poenostavljenju pisarniškega dela, večjemu nadzoru preskrbovalne verige.
Vprašanja:
1. Kakšna je struktura črtne kode, katere podatke vsebuje oz. predstavlja?
2. Naštejte prednosti uporabe črtne kode!
3. Katero strojno opremo bi potrebovali, če bi želeli samo poskrbeti za etiketiranje lastnih izdelkov s črtno kodo?
4. Na internetu preglejte še ostale vrste črtne kode!
5. Kateri podatki so lahko zapisani v črtni kodi nalepk (EAN 13), ki si jih sami izpisujemo na tehtnicah?
Naloge:
• Na spletnem naslovu slovenske organizacije http://www.gs1si.org/ poiščite odgovore na pogosto postavljena vprašanja in si oglejte različne standarde.
Informatika MS Word 2007
11 UREJEVALNIK BESEDIL MS WORD 2007
V poglavju o uporabi urejevalnika besedil MS Word 2007 so opisani postopki, ki jih potrebujemo pri običajnem oblikovanju besedila in dokumentov. Poglavje je namenjeno kot pomoč začetnikom, pa tudi vsem tistim, ki so "preskočili" na novo verzijo.
V poglavjih je podan samo opis, vaje se opravijo pri laboratorijskih vajah na računalnikih, kjer vsak študent dobi besedilo in navodila, kaj narediti. Vaje in navodila so dostopna preko šolskega omrežja.
11.1 OSNOVE PRI DELU S KARTICAMI (MENIJI)
Menijski sistem urejevalnika je razdeljen na t.i. kartice, v katerih se nahajajo podrobnejše možnosti glede na ime kartice (npr. kartica Osnovno skriva možnosti pri oblikovanju pisave, poravnavo odstavkov, izbiro slogov…). Kartice se med seboj dopolnjujejo oz. so povezane.
Slika 46: Kartice z dodatnimi možnostmi (gumbi)