POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

V lanskem šolskem letu smo prvič stopili v stik z ravnateljico šole in ji predstavili temo raziskovanja. Ta nam je brez težav omogočila izvedbo. Ob koncu šolskega leta smo organizirali še kratek sestanek z obema učiteljicama 4. razreda. Predstavili smo jima temo magistrskega dela in način, kako bi pridobili podatke. Dogovorili smo se, katere vsebine bomo obravnavali in koliko časa bomo tej temi namenili. Učiteljici sta izpostavili glavne stvari, ki jih morajo učenci pri tej učni vsebini usvojiti, in bile v pomoč pri pripravi učnih ur in preizkusov znanja.

Podatke smo začeli zbirati v začetku šolskega leta 2021/2022, v mesecu septembru in oktobru.

V oddelku A smo pouk izvedli po klasični poti. Za šolanje na daljavo smo ustvarili umetne razmere, saj od učencev in staršev nismo mogli zahtevati, da bi v popoldanskem času učenci učno vsebino sprejemali na način, kot so jo v času šolanja na daljavo. Izvedba v računalniški učilnici, zaradi razmer s Covid-19 ni bila mogoča. Učenci so bili tako še vedno v razredu, vendar so novo učno snov prejemali ob digitalni tehniki. V tem času učenci niso prejeli nobene povratne informacije, usmeritve. Pred začetkom raziskave smo pridobili soglasja staršev o sodelovanju učencev v raziskavi ter izvedli pilotsko raziskavo, s pomočjo katere smo ugotovili pomanjkljivosti in nejasnosti na preizkusih znanja. Izvedli smo jo na manjšem vzorcu učencev 4. razreda, kjer so vsebino Gibanje Zemlje obravnavali pred nami.

Postopek zbiranja podatkov je prikazan v tabeli 2.

Tabela 2: Zbiranje podatkov za raziskavo DATUM

40

4.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke, ki smo jih pridobili na preizkusih znanja, smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Rezultate smo prikazali v tabelah, nekatere tudi z grafičnim prikazom. Za opis vzorca in spremenljivk smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo nato obdelali v statističnem programu SPSS (IBM Corp., New York).

Pri prvem raziskovalnem vprašanju smo najprej analizirali ocene branja za oddelek A, oddelek B in oba oddelka skupaj. Izračunali smo minimalno, maksimalno vrednost, aritmetično sredino (M) in standardni odklon (SD). Ker smo imeli eno atributivno spremenljivko, ki je razdelila vzorec na 4 podskupine (ocene), in eno numerično spremenljivko (dosežki na potestu), smo podatke za oba oddelka obdelali z ANOVO (Kožuh in Vogrinc, 2017; Rovan in Turk, 2012).

Za ugotavljanje napredka znanja od predtesta do preizkusa znanja štirinajst dni po končani obravnavi smo za vsakega učenca najprej izračunali G-faktor. Izračunali smo ga po naslednji enačbi:

𝑔 =

znanje po končani obravnavi (%) − znanje pred obravnavo (%) 100 %− znanje pred obravnavo (%)

Napredek smo definirali v naslednjih mejah:

g < 0,3 – nizek napredek v znanju,

0,3 < g < 0,7 – srednji napredek v znanju,

0,7 < g – visok napredek v znanju (Hake, 1998, McKagan, 2016).

Dobljene vrednosti smo vnesli v tabele in za vsak oddelek pridobili podatek, koliko učencev se je uvrstilo v določeno mejo napredka. Rezultate smo predstavili tudi grafično. Poleg napredka v posameznem oddelku smo na podlagi g-faktorja izračunali tudi napredek na končnem preizkusu pri učencih, ki so na predtestu dosegli 50 % ali več. Na koncu smo izračunali še T-test za neodvisne vzorce. Kot atributivno spremenljivko smo uporabili predtest (pod 50 % ter 50 % in več), numerična spremenljivka pa je predstavljala dosežene odstotke na preizkusu znanja štirinajst dni po končani obravnavi (Kožuh in Vogrinc, 2017; Rovan in Turk, 2012).

Navedli smo tudi aritmetično sredino in standardni odklon.

Pri tretjem raziskovalnem vprašanju smo v ospredje postavili tri naloge s preizkusov, kjer je bilo poučevanje posredovano ob delu z modeli oz. posnetkih dela z modeli. Pri vsaki nalogi smo primerjali uspešnost reševanja posamezne naloge v obeh oddelkih. Podatke smo obdelali s T-testom za neodvisne vzorce (pri normalno porazdeljenosti podatkov) oz. z Mann-Whitney testom (pri nenormalno porazdeljenih podatkih). Pri normalno porazdeljenih podatkih smo izpostavili aritmetično sredino in standardni odklon, pri nenormalno porazdeljenih podatkih pa

41 povprečni rang. Za določitev preizkusa smo uporabili Kolmogorov-Smirnov test (Kožuh in Vogrinc, 2017; Rovan in Turk, 2012).

Vpliv poučevanje na dosežke pri učencih s posebnimi potrebami (4. RV) in nadarjenih učencih (5. RV) smo analizirali po aritmetični sredini in standardnem odklonu. Analizirali smo štiri preizkuse, za oba oddelka. Vse naloge na preizkusih smo pregledali in zapisali, kako uspešno so učenci reševali naloge. Uspešnost reševanja posameznih nalog na preizkusu smo prikazali v odstotkih in jih grafično predstavili.

Šesto raziskovalno vprašanje je preverjalo, kako vpliv poučevanja vpliva na zapomnitev učne snovi ob koncu šolske ure. Za vse tri preizkuse, ki so jih učenci reševali takoj po končani obravnavi, smo izračunali minimalno in maksimalno doseženo vrednost, aritmetično sredino in standardni odklon. Vrednosti smo izračunali za vsak oddelek posebej in jih med seboj primerjali.

Pri sedmem raziskovalnem vprašanju smo podatke obdelali s parametričnim testom –

T-testom za neodvisne vzorce ali z neparametričnim testom – Mann-Whitney. Za atributivno spremenljivko smo izbrali oddelek – dve podskupini (oddelek A in B), za numerično spremenljivko pa dosežke na preizkusu znanja štirinajst dni po končani obravnavi (Kožuh in Vogrinc, 2017; Rovan in Turk, 2012). Porazdeljenost podatkov smo preverili s Kolmogorov-Smirnovim testom.

Zadnje (8.) raziskovalno vprašanje je preverjalo razlike v dosežkih med spoloma. Dosežke med spoloma smo najprej primerjali pri vsakem oddelku posebej, nato pa smo deklice in dečke iz obeh oddelkov združili in razlike v dosežkih med spoloma primerjali še za oba oddelka skupaj. Usvojene rezultate smo primerjali na vseh štirih preizkusih. Za obdelavo podatkov smo izbrali T-test za neodvisne vzorce oz. Mann-Whitney test, odvisno od porazdeljenosti podatkov. Navedli smo aritmetično sredino in standardni odklon pri normalno razdeljenih podatkih oz. povprečni rang pri nenormalno porazdeljenih podatkih (Kožuh in Vogrinc, 2017;

Rovan in Turk, 2012).

4.4 INSTRUMENTI

Tehnika zbiranja podatkov, ki smo jo uporabili za našo raziskavo, je preverjanje znanja.

Uporabljeni instrument je preizkus. Izvedli smo 5 preizkusov – predtest, trije preizkusi znanja takoj po končani učni uri ter preizkus znanja štirinajst dni po končani obravnavi. Namen prvega je bil vpogled v predznanje učencev o učni temi Gibanje Zemlje. Naslednji trije, ki smo jih izvedli po koncu vsake učne ure, so preverjali, koliko znanja so učenci usvojili takoj po končani obravnavi. Preverjali so usvojeno znanje s področja nastanka dneva in noči, senc ter prisojnih in osojnih pobočij ter Lune in luninih men. Zadnji preizkus znanja, ki je bil izveden štirinajst dni po končani obravnavi, pa je bil namenjen ugotavljanju trajnosti znanja o učni vsebini Gibanje

42 Zemlje. Preizkus znanja, načrtno, ni bil vnaprej napovedan, saj nas je zanimalo, koliko znanja so od učnih ur učenci odnesli. S tem smo se izognili, da bi se učenci na preizkus bistveno pripravljali. Kljub temu pa so se lahko po svoji volji obravnavano učno snov učili iz učbenikov in izročkov, ki so jih prejeli.

4.4.1 PREDTEST

Pred začetkom obravnave učne vsebine Gibanje Zemlje smo izvedli predtest (priloga 1).

Njegov namen je bil vpogled v predznanje učencev o učni temi Gibanje Zemlje. Preizkus je bil sestavljen iz treh nalog. Vsaka naloga je bila vezana na določeno učno temo.

Prva naloga je preverjala znanje o gibanju Zemlje okoli svoje osi. Učenci so morali pri tej nalogi označiti smer vrtenja Zemlje (naloga a) in med ponujenimi besedami izbrati tisti dve, ki pravilno prikazujeta del dneva na Zemlji, kjer se nahaja pes (naloga b). Če so pozorno opazovali, so lahko iz smeri, v katero je obrnjen pes, ugotovili pravo smer vrtenja Zemlje. Enako je bilo tudi z ugotavljanjem dela dneva. Če so pravilno označili smer vrtenja in logično sklepali, da je v temni polovici Zemlje noč, so lahko hitro razbrali, da položaj psa na drugi sliki predstavlja jutro, saj se pes nahaja na prehodu iz noči v dan.

Druga naloga je bila izbirnega tipa. Pri tej nalogi so se učenci srečali s sencami. Prva slika je bila določena in je predstavljala jutranjo senco. Zaporedje ostalih senc so morali učenci razbrati s slike in obkrožiti pravilno zaporedje senc, kot si sledijo od jutra do večera. Skribe Dimec (2007) navaja, da takšni tipi nalog prinašajo večjo zanesljivost, po drugi strani pa omogočajo veliko možnost ugibanja. To pomeni, da kot ocenjevalec ne moremo trditi, ali je učenec izkazal znanje ali je le preprosto uganil pravo rešitev.

Pri tretji nalogi so učenci izkazali svoje predznanje o Luni in luninih menah. Tako kot pri prvi nalogi so morali tudi pri tej označiti smer kroženja Lune okoli Zemlje (naloga a) ter besede umestiti v polje k sliki, ki prikazuje določeno lunino meno (naloga b).

Učenci so imeli za reševanje na voljo petnajst minut. Pred pričetkom reševanja smo skupaj pregledali naloge in pojasnili, kaj posamezna naloga od njih zahteva. Poudarili smo, da se pri reševanju potrudijo, v primeru neznanja pa nalogo pustijo nerešeno.

4.4.2 PREIZKUS ZNANJA – DAN/NOČ IN LETNI ČASI

Preizkus znanja na temo dan/noč in letni časi so učenci reševali takoj po končani obravnavi te učne vsebine. Preizkus je bil sestavljen iz štirih nalog (priloga 2). Naloge so bile podobne dejavnostim oz. nalogam, ki smo jih skupaj reševali pri pouku. Poudarek je bil na vrtenju Zemlje okoli osi in njeni posledici – nastanku dneva in noči. Ena naloga je bila povezana tudi s kroženjem Zemlje okoli Sonca in nastankom letnih časov. Naloge so bile sestavljene na

43 različnih ravneh in so od učencev zahtevale različno mero napora. Za reševanje so imeli na voljo dvajset minut.

Prva naloga je bila naloga dopolnjevalnega tipa. Učenci so morali besede iz okvirčka umestiti na pravo mesto v besedilu. Gre za nalogo osnovnega tipa, ki preverja učenčevo znanje in razumevanje osnovnih pojmov, ki so jih spoznali pri pouku.

Druga naloga zajema osnovno, srednjo in višjo taksonomsko raven. Sestavljena je iz več vprašanj in zajema kratke odgovore. Prvo vprašanje od učencev zahteva poznavanje ure, delov dneva, mesecev in letnih časov. Te vsebine naj bi učenci usvojili v 3. razredu, zato vprašanje sodi na osnovno raven. Drugo in tretje vprašanje sta uvrščeni na srednjo raven, saj morajo učenci poleg razumevanja znanje tudi uporabiti. Tu so morali najprej ugotoviti, da je Avstralija kontinent, ki se nahaja na drugi strani Zemlje, in na podlagi usvojenega znanja o gibanju Zemlje okoli svoje osi in kroženja Zemlje okoli Sonca določiti, kateri del dneva in letni čas je po našem času v Avstraliji. Pri reševanju te naloge so imeli pred seboj tudi globus, s katerim so si lahko pomagali. Zadnje vprašanje sodi, zaradi utemeljitve, na višjo taksonomsko raven. Od učencev zahteva daljši, natančnejši odgovor. Poleg osnovnega znanja (kateri letni čas je pri nas za božič) so morali zopet premisliti, kateri letni čas je na drugi strani Zemlje, ter svoj odgovor utemeljiti.

Tretja naloga je naloga odprtega tipa, pri kateri so morali učenci prosto pisati. Na enak način so dele dneva razlagali tudi pri pouku. Tu je bilo pomembno, da so učenci napisali, katere pripomočke potrebujejo za prikaz, kaj prikazuje, kateri pripomoček, zapisati je bilo potrebno pravo smer vrtenja Zemlje in pojasniti, kateri del dneva je glede na osvetljenost Zemlje v Sloveniji. Ker je naloga precej kompleksna, je uvrščena na srednjo in višjo raven, saj je za popolno pravilen odgovor pomembno natančno pojasnilo.

Zadnja naloga na preizkusu je povezana z nastankom dneva in noči. Naloga je zasnovana na enak način kot naloga na predtestu. Vsebuje naloge na osnovni, srednji in višji ravni. Smer vrtenje Zemlje okoli svoje osi (naloga a) in barvanje osvetljenega ter neosvetljenega dela Zemlje glede na sončne žarke (naloga b) pokrivata osnovno raven. Tako kot na predtestu so si lahko za določanje smeri vrtenja Zemlje okoli osi pomagali s smerjo, v katero je usmerjen pes. Naloga, pri kateri so morali zapisati, kateri del dneva je za psa (naloga c), sodi na srednjo raven, saj učenci izbirajo med že zapisanimi izrazi. Zadnja naloga od učencev zahteva več napora. Da so jo lahko pravilno rešili, so morali najprej pravilno rešiti prejšnjo nalogo, nato pa na sliki, glede na uro, natančno določiti mesto (naloga č).

4.4.3 PREIZKUS ZNANJA - SENCE

Preizkus znanja na temo sence ter prisojna in osojna pobočja je bil izveden takoj po obravnavi učne vsebine. Sestavljen je iz treh nalog (priloga 3). Prvo nalogo lahko umestimo med naloge

44 izbirnega in popravljalnega tipa. Sestavljena je iz štirih trditev. Od učencev je zahtevala pozorno, natančno branje z razumevanjem. Za odgovor so morali učenci izbrati eno od alternativnih možnosti odgovora – DA, če je trditev pravilna, ali NE, če je trditev napačna, ter v primeru odgovora »NE« trditev popraviti tako, da bo le-ta pravilna. Ta naloga spada po Bloomovi taksonomiji na raven znanja in razumevanja. Druga in tretja trditev spadata na osnovno raven, saj preverjata znanje, ki naj bi ga učenci usvojili v 3. razredu. Gre zgolj za ponovitev že usvojenih pojmov. Prva in zadnja trditev pa sta zaradi nove obravnave in takojšnjega preverjanja po predstavljeni učni vsebini, uvrščeni na srednjo raven, kljub temu da preverjata nižje ravni po Bloomu.

Prvi del druge naloge (naloga a) je bil enak nalogi na predtestu, le da tu niso izbirali med ponujenimi odgovori, ampak so morali sami poiskati pravo zaporedje in zapisati črke v pravilen vrstni red, kot si sledijo od jutra do večera. Tu so morali učenci svoje znanje uporabiti, zato je ta naloga umeščena na srednjo raven. Spada med urejevalne naloge. Drugi del naloge je preverjal osnovno znanje, kjer so morali učenci zapisati le, da se lega Sonca na nebu čez dan spreminja zaradi vrtenja Zemlje okoli osi (naloga b). S tem so morali izkazati znanje o učni vsebini, ki smo jo obravnavali prejšnjo uro – vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Zadnji del naloge je od učencev zahteval večjo miselno aktivnost (naloga c). Zapisati so morali, kako bi s pomočjo ure in senc določil smeri neba. Tu so morali na podlagi izvedenih aktivnosti sklepati in si predstavljati, na katerem delu neba je Sonce ob določeni uri, in v katero smer je senca usmerjena. Ta naloga je bila za učence precej zahtevna in je terjala veliko napora.

Zadnja naloga je bila primerjalna in esejska. Preverjala je usvojeno znanje o prisojnih in osojnih pobočjih. Učenci so morali na podlagi zapisanega navodila ugotoviti, ali izbira zasaditve ustreza izbrani lokaciji, ki jim je poznana, ter ob tem našteti argumente. Ta naloga je uvrščena na osnovno in višjo raven. Poznavanje značilnosti prisojnih in osojnih pobočij spada na osnovno raven, komentar in utemeljevanje na višjo raven.

4.4.4 PREIZKUS ZNANJA – LUNA IN LUNINE MENE

Zadnji preizkus je preverjal usvojeno znanje o Luni in luninih menah takoj po končani obravnavi. To je zelo zahtevna učna vsebina, zato je med standardi znanja za 4. razred ni, kljub temu pa smo vsebino obravnavali z namenom, da ugotovimo, v kolikšni meri učenci to snov dojamejo in usvojijo. Preizkus znanja je sestavljen iz treh nalog (priloga 4). Prva naloga je enaka nalogi na predtestu in je uvrščena na osnovno ter srednjo raven. K osnovni ravni sodijo smer kroženja Lune okoli Zemlje (naloga a) ter barvanje osvetljenega in neosvetljenega dela Zemlje in Lune (naloga b in naloga c). Te naloge so enostavne, učenci so jih na podoben način reševali tudi pri gibanju Zemlje okoli osi. Srednja raven predstavlja poimenovanje luninih men z gledišča Zemlje (naloga č).

45 Druga naloga vsebuje dve nalogi. Prva naloga je povezovalnega tipa, kjer so učenci pojem povezali z ustrezno razlago (naloga a). Z namenom preprečevanja ugibanja sta bila v nalogi navedena dva pojma preveč. Drugi del druge naloge je od učencev zahteval razlago dveh pojmov. Nalogi sta uvrščeni na osnovni in srednji nivo (naloga b). Zadnja naloga pa je naloga višje taksonomske ravni. Učenci so morali narisati skico Zemlje, Lune in Sonca za prikaz mrka in lunine mene. Ta naloga je od učencev zahtevala veliko predstavljivosti in zbranosti.

4.4.5 PREIZKUS ZNANJA – 14 DNI PO KONČANI OBRAVNAVI

Preizkus znanja, ki smo ga izvedli štirinajst dni po končani obravnavi, je namenjen splošnemu vpogledu v učenčevo znanje (priloga 5). Sestavljen je iz nalog, ki preverjajo vsebine, katere smo obravnavali pri učni temi Gibanje Zemlje. Sestavljen je iz štirih nalog. Ena naloga se nanaša na gibanje Zemlje in nastanek dneva in noči, dve nalogi sta namenjeni preverjanju znanja o sencah in prisojnih ter osojnih pobočjih, ena naloga pa je usmerjena k preverjanju znanja o Luni in luninih menah. Vsa tri področja so v preverjanje vključena v enakem deležu – 1/3 gibanje Zemlje okoli osi, 1/3 sence in 1/3 gibanje Lune. Vse naloge so bile že vključene v preizkuse znanja in so minimalno spremenjene. Polovica nalog zajema minimalne standarde.

Prva naloga je preverjala znanje o gibanju Zemlje okoli svoje osi. Učenci so morali v tej nalogi pokazati usvojeno znanja o smeri vrtenja Zemlje okoli osi, o osvetljenosti dela Zemlje glede na to, kje je Sonce, ter poznavanje delov dneva in ure. Nalogi a) in b) sta nalogi, kjer so morali učenci zgolj označiti smer vrtenja Zemlje okoli osi in pobarvati osvetljen in neosvetljen del Zemlje glede na položaj Sonca. Ti dve nalogi sta na osnovni ravni. Naloga c) je naloga dopolnjevalnega tipa in od učencev zahteva določanje delov dneva s skice Zemlje. Tu so morali zapisati dele dneva glede na položaj na Zemlji, kjer se nahaja pes. Pozorni so morali biti na to, kateri del dneva je na osvetljenem delu Zemlje in kateri na neosvetljenem delu, ter upoštevati smer vrtenja Zemlje. Zadnja naloga znotraj prve (naloga d) je od učencev zahtevala znanje na višji ravni. V primeru, da so učenci pravilno določili dele dneve, je bila ta naloga enostavnejša (položaj psa Runa, ki so ga označili s črko R, so narisali med jutrom in dopoldnevom). Za pravilno rešeno nalogo so morali oceniti tudi čas, kjer se nahajajo psi, da so lahko določili pravi položaj psa ob 7. uri.

Druga naloga na preizkusu je preverjala znanje o sencah. Naloga a) je bila naloga dopolnjevalnega tipa. Pri tej nalogi so morali narisati manjkajoči senci. Tu so morali biti osredinjeni na sličice senc, ki so si sledile in narisati tisto, ki je vmes manjkala. Pozorni so morali biti tudi na dolžino in lego sence. Nalogi b) in c) z vprašanjema »Zakaj se senca čez dan spreminja?« in »Ali lahko s pomočjo sence in ure določiš strani neba? Kako?« sta bili popolnoma enaki nalogama na preizkusu znanja, ki so ga učenci reševali takoj po obravnavi

46 učne vsebine sence in prisojna ter osojna pobočja. Obe nalogi sta zahtevali natančen odgovor na zastavljeno vprašanje.

Tretja naloga je preverjala znanje o Luni in luninih menah. Naloga je bila popolnoma enaka nalogi iz preizkusa znanja, ki so ga učenci reševali po končani obravnavi učne vsebine o Luni in luninih menah. Tudi ta je preverjala znanje o smeri kroženja Lune okoli Zemlje (naloga a), o osvetljenosti in neosvetljenosti Lune in Zemlje glede na položaj Sonca (naloga b) ter določanje luninih men (naloga c). Zadnja naloga tretje naloge (č) je bila na višji taksonomski ravni. Tu so morali učenci urediti Luno, Zemljo in Sonce v takšnem vrstnem redu, da je bil prikazan lunin mrk.

Zadnja naloga je bila odprtega tipa. Bila je zelo podobna nalogi s prejšnjega preizkusa znanja, le da tu ni šlo za primerjavo. Tu so morali učenci pokazati znanje o osojnih in prisojnih pobočjih.

Zadnja naloga je bila odprtega tipa. Bila je zelo podobna nalogi s prejšnjega preizkusa znanja, le da tu ni šlo za primerjavo. Tu so morali učenci pokazati znanje o osojnih in prisojnih pobočjih.

In document POUČEVANJU NA DALJAVO (Strani 55-0)