Na izbranih kmetijah smo ocenjevanje parametrov s katerimi lahko ocenimo počutje živali opravili 2-krat v različnih sezonah. Prvo ocenjevanje smo opravili v začetku maja, drugo pa konec meseca julija. Ocene živali so bile pridobljene na vzorcu krav molznic, ki so bile v čredi naključno izbrane. Spremembe na koži (brez dlake, rane, otekline), čistost, šepavost, stanje parkljev in telesno kondicijo živali smo zabeležili z neposrednim opazovanjem v skladu s protokolom Welfare Quality® (Welfare Quality, 2009).
18
Ko smo krave fiksirali s samozapiralnimi pregradami na krmilnih mestih, smo izvedli ocenjevanje parametrov počutja krav molznic na oddaljenosti manj kot 2 m od izbrane krave na naključno izbrani strani telesa in zabeležili število sprememb na koži (deli kože brez dlake, rane, otekline) na petih predelih telesa (spodnji del zadnjih nog, zadnja četrt telesa, vrat/pleče/hrbet, spodnji del prednjih nog in bočna stran/trebušna stran/vime) (slika 18). Vse vrste sprememb na koži in posameznih delih telesa smo nato združili za vsak del telesa za nadaljnje analize. Ocenili smo tudi čistost živali na isti strani krave na spodnjem delu zadnjih nog, zadnjem delu telesa, vimenu in seskih. Kot 0 smo ocenili del telesa, ki je bil čist, z oceno 1, kjer so bili manjši deli umazanije (<2-10 %) in z oceno 2, tisti del telesa, kjer je bila žival umazana (>10 %). Kondicijo živali smo ocenili kot optimalna (0), zelo debela (2) ali zelo suha (1). Na koncu smo ocenili še stanje parkljev in podali oceno 0, če ni potrebna korekcija parkljev in oceno 2, če je korekcija parkljev potrebna. Nato smo izbrano kravo izpustili iz samozapiralne pregrade in ocenili še hojo in pojavnost šepavosti.
Kravi, ki ni šepava smo dali oceno 0, šepavi kravi oceno 1 in močno šepavi kravi oceno 2.
Slika 18: Deli telesa, na katerih spremljamo parametre dobrega počutja (Welfare Quality, 2009)
19 4 REZULTATI IN RAZPRAVA
Pri prvem ocenjevanju parametrov dobrega počutja smo na kmetiji Jenko ocenili 37 krav molznic, na kmetiji Zore 48 krav molznic in na kmetiji Hočevar 46 krav molznic. V sklopu drugega ocenjevanja smo na kmetiji Jenko ocenili 39 krav, na kmetiji Zore 57 krav in na kmetiji Hočevar 47 krav molznic. Število ocenjenih živali glede na zaporedno laktacijo je prikazano v preglednici 2.
Preglednica 2: Število ocenjenih živali v posamezni zaporedni laktaciji na kmetijah
Kmetija Jenko Zore Hočevar
Zaporedno ocenjevanje
Zaporedna laktacija 1. 2. 1. 2. 1. 2.
1. 9 14 14 18 10 9
2. 14 11 10 19 12 9
3. 6 9 14 11 13 16
4. 2 3 6 8 3 3
5. 5 1 2 0 6 8
6. 1 1 1 0 2 2
8. 0 0 1 1 0 0
Skupaj 37 39 48 57 46 47
4.1 KONDICIJA
Največ ocenjenih živali je bilo v času ocenjevanja v primerni kondiciji. Kot je razvidno iz slike 19 je bil pri 1. ocenjevanju največji delež živali v primerni kondiciji na kmetiji Hočevar (87,0 %), najmanjši pa na kmetiji Jenko (78,4 %), kjer je posledično največji delež predebelih krav molznic (18,9 %). Največji delež presuhih krav smo opazili na kmetiji Zore (14,6 %). Pri 2. ocenjevanju pa smo največ živali v primerni kondiciji opazili na kmetiji Jenko (92,3 %) in najmanj na kmetiji Zore (86,0 %), kjer je delež predebelih krav znašal 5,3 %.
20
Slika 19: Delež (%) živali z določeno oceno kondicije na posamezni kmetiji
4.2 ČISTOČA
Pri ocenjevanju čistoče posameznih delov telesa smo ugotovili, da je bil najbolj umazan del telesa pri obravnavanih živalih spodnji del zadnjih nog (slika 20), nekoliko manj pa zadnji del telesa (slika 21).
Slika 20: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na spodnjem delu zadnjih nog na posamezni kmetiji Umazana Manjši deli umazanije Čista
21
Glede na prvo ocenjevanje so bile pri drugem ocenjevanju ocene za čistočo posameznih delov telesa boljše. Pri 1. ocenjevanju ni bilo živali, ki bi bila čista v spodnjem delu zadnjih nog (slika 20). Delež živali z manjšimi deli umazanije in umazanih živali je pri 1. ocenjevanju v vseh sistemih hlevov podoben. Pri 2. ocenjevanju pa smo v kompostnem hlevu in v hlevu z ležalnimi boksi in polnimi tlemi opazili tudi krave s čistimi spodnjimi deli zadnjih nog.
Največ čistih živali na zadnjem delu telesa je bilo pri 1. ocenjevanju na kmetiji Jenko (35,1 %), najmanj pa na kmetiji Hočevar (13,0 %). Čistost zadnjega dela telesa je bila v vseh primerih pri 2. ocenjevanju boljša (slika 21). Na kmetiji Jenko pa se je pri drugem ocenjevanju povečal delež umazanih živali na zadnjem delu telesa (10,3 %).
Slika 21: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na zadnjem delu telesa na posamezni kmetiji
Iz slike 22 je razvidno, da obstajajo razlike med sistemi uhlevitve in sezono ocenjevanja kar se tiče čistoče na področju vimena. Najbolj čisto področje vimena so imele krave pri 1. ocenjevanju v kompostnem hlevu (37,0 %). Pri 2. ocenjevanju je bil delež krav s čistim področjem vimena večji v vseh sistemih reje, največji delež čistih krav na področju vimena pa je bil na kmetiji Jenko (82,1 %). Vse ocenjene živali so imele seske čiste, saj sta se Umazana Manjši deli umazanije Čista
22
Slika 22: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na področju vimena na posamezni kmetiji
4.3 SPREMEMBE NA KOŽI
Pri ocenjevanju sprememb na koži, je največjo frekvenco sprememb na koži zaznati na spodnjem zadnjem delu nog. Tam prevladujejo deli kože brez dlake. Iz preglednice 3 je razvidno, da je bil zelo velik delež krav z deli kože brez dlake na kmetiji Zore, nekaj manj na kmetiji Jenko in najmanj na kmetiji Hočevar. Splošno gledano je v hlevu, kjer imajo živali neomejeno ležalno površino (kompostni hlev) bilo zaznati zelo malo sprememb na koži (deli kože brez dlake, rane, otekline). Večinoma se deli kože brez dlake nahajajo na spodnjem delu zadnjih nog, predvsem na skočnem sklepu. Kar se tiče pojavljanja sprememb na koži, je bil sistem kompostnega hleva najbolj ugoden.
0% Umazana Manjši deli umazanije Čista
23
Preglednica 3: Delež (%) krav molznic na posamezni kmetiji z deli kože brez dlake
Jenko Zore Hočevar posameznih delih telesa. Iz preglednice 4 vidimo, da je bil najmanjši delež krav z ranami na kmetiji s kompostnim hlevom brez ležalnih boksov. Najmanj ran smo opazili na predelu vratu, plečeta, hrbta, bočne in trebušne strani ter vimena, največ pa na spodnjem delu zadnjih nog, predvsem na področju skočnega sklepa.
Preglednica 4: Delež (%) živali na posamezni kmetiji z ranami po telesu
Jenko Zore Hočevar
Preglednica 5 prikazuje delež krav pri katerih smo opazili prisotnost oteklin na posameznih delih telesa. Iz preglednice 5 ugotavljamo, da se pri živalih, ki se nahajajo v kompostnem hlevu, zaradi velike površine te otekline skoraj ne pojavljajo. Opazili smo jih le pri 1. ocenjevanju na področju spodnjega dela zadnjih nog (4,3 %). Bolj neugodna slika je bila prisotna na kmetiji s prosto rejo in ležalnimi boksi ter rešetkami na blatnih hodnikih. Večja pojavnost oteklin na tej kmetiji je verjetno posledica različno velikih ležalnih boksov, ki so predvsem v starejšem delu hleva premajhni za velikost njihovih krav molznic.
24
Preglednica 5: Delež (%) ocenjenih živali z oteklinami po telesu na posamezni kmetiji
Jenko Zore Hočevar
Na sliki 23 prikazujemo kakšno je stanje s parklji krav molznic na posameznih kmetijah pri 1. in 2. ocenjevanju. Velik problem predolgih parkljev je bil zaznati na kmetiji Jenko pri 1. ocenjevanju. Kar 83,3 % vseh krav je imelo predolge parklje in je bila potrebna korekcija le-teh. V času med 1. in 2. ocenjevanjem je bila opravljena korekcija parkljev pri nekaterih živalih, zato je bil delež predolgih parkljev pri 2. ocenjevanju nižji (41,0 %). Na kmetiji Zore bi bilo v času 1. ocenjevanja potrebno opraviti korekcijo pri 41,7 % krav, pri 2. ocenjevanju pa pri 33,3 % krav. Na kmetiji Hočevar je delež krav, ki potrebujejo korekcijo parkljev podoben in sicer pri 1. ocenjevanju 45,7 % krav, pri 2. ocenjevanju pa 25,5 % krav molznic.
Slika 23: Delež (%) živali na posamezni kmetiji, ki potrebuje korekcijo parkljev in delež (%) živali, ki korekcije parkljev ne potrebuje
25 4.5 ŠEPAVOST
V okviru tega ocenjevanja smo opazovali tudi prisotnost šepavih krav. Slika 24 prikazuje pojavnost šepavosti v različnih sistemih uhlevitve krav molznic. Iz slike je razvidno, da obstajajo razlike v pojavnosti šepavosti med sistemi uhlevitve. Največji delež krav ni šepavih. Pri 1. ocenjevanju je bil delež šepavih krav pri kompostnem hlevu in hlevu z ležalnimi boksi in polnimi tlemi podoben, kasneje pri 2. ocenjevanju pa šepavih krav v kompostnem hlevu ni bilo opaziti. Pri vseh treh sistemih uhlevitve se je delež šepavih krav zmanjšal od 1. do 2. ocenjevanja. Pri drugem ocenjevanju pa se je le v hlevu z ležalnimi boksi in rešetkastimi tlemi pojavila 1 krava z močno šepavostjo.
Slika 24: Delež (%) živali z določeno oceno hoje na posamezni kmetiji 10%
26 5 SKLEPI
Na podlagi ocenjevanj opravljenih na izbranih, v prirejo mleka usmerjenih, kmetijah z različnimi sistemi hlevov smo ugotovili sledeče:
Večina ocenjenih živali je bila v primerni kondiciji. Na vseh kmetijah je bilo opaziti nekaj presuhih, predvsem pa predebelih krav.
Najbolj umazana predela telesa sta bila spodnji del zadnjih nog in zadnji del telesa.
Kljub temu, da kompostni hlevi živalim omogočajo boljše počutje, pa je v hladnejših mesecih velik problem s čistočo živali.
Spodnji del zadnjih nog je bil pri večini ocenjenih živali umazan s prisotnostjo manjših delov umazanije.
Največ čistih živali na področju zadnjega dela telesa je zaznati v prosti reji z globokimi ležalnimi boksi in polnimi tlemi.
Glede sprememb na koži je najmanj problematičen kompostni hlev. Več sprememb na koži se pojavlja v prosti reji z ležalnimi boksi, saj je ležalna površina omejena.
Največ sprememb na koži je zaznati v hlevu z ležalnimi boksi, gumo in fiksnimi pregradami.
Na kmetijah se najpogosteje pojavljajo spremembe na koži kot so deli kože brez dlake na posameznih delih telesa. Ran je bilo manj. Najmanj pa je bilo oteklin.
Spremembe se najpogosteje pojavljajo na sklepih.
V opazovanih čredah krav molznic predstavljajo problem predolgi parklji oz. ne dovolj pogosta korekcija parkljev.
V kompostnem hlevu je bilo prisotnih najmanj težav s šepavostjo pri kravah molznicah.
27 6 VIRI
Amon M. 1989. Urejanje hlevov za govedo. Ljubljana, Kmečki glas: 205 str.
Barberg A. E., Endres M. I., Salfer J. A., Reneau J. K. 2007. Performance and welfare of dairy cows in an alternative housing system in Minnesota. Journal of Dairy Science, 90, 3: 1575-1583
Beci B. 2021. Vpliv hleva na zdravje goveda. Glas dežele, 15, 1: 6
Bewley J. M., Robertson L. M., Eckelkamp E. A. 2017. A 100-Year Review: Lactating dairy cattle housing management. Journal of Dairy Science, 100, 12:10418-10431 Dairy cattle welfare outcome assessment – explanation of measures. 2014. Advancing
animal welfare assurance: 7 str.
http://www.assurewel.org/Portals/2/Documents/Dairy%20cows/Explanation%20of%2 0measures%20Dairy%20Oct%2013.pdf (17. maj 2021)
Galama P. 2011. Prospects for bedded pack barns for dairy cattle. Lelystad, Wageningen UR Livestock research: 74 str.
http://www.vrijloopstallen.nl/documenten/Prospects_for_bedded_pack_barns_for_dair y_cattle.pdf (26. april 2021)
Galama P., Ouweltjes W., Endres M., Sprecher J. R., Leso L., Kuipers A., Klopčič M.
2020. Future of housing for dairy cattle: symposium review. Journal of Dairy Science, 103, 6: 5759-5772
Garcia S. N., Osburn B. I., Cullor J. S. 2019. A one health perspective on dairy production and dairy food safety. One Health, 7, 100086, doi: 10.1016/j.onehlt.2019.100086: 9 str.
Glač S. 2021. Način reje in sistemi molže na kmetijah, v kontroli prireje mleka v Sloveniji.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto: 3 str.
https://www.kmetijskizavod-nm.si/file/8958/download/9995 (19. avgust 2021)
Golob A. 2014. Sodobni goveji hlevi: živalim prijazna reja. 1. izd. Slovenj Gradec, Kmetijska založba: 137 str.
Lardy R., de Boyer des Roches A., Capdeville J., Bastien R., Mounier L., Veissier I. 2021.
Refinement of international recommendations for cubicles, based on the identification of associations between cubicle characteristics and dairy cow welfare measures.
Journal of Dairy Science, 104, 2: 2164-2184
Leliveld L. M. C., Provolo G. 2020. A review of welfare indicators of indoor-housed dairy cow as a basis for integrated automatic welfare assessment systems. Animals, 10, 1430, doi: 10.3390/ani10081430: 18 str.
Leso L., Barbari M., Lopes M. A., Damasceno F. A., Galama P., Taraba J. L. Kuipers A.
2020. Invited review: Compost-bedded pack barns for dairy cows. Journal of Dairy Science, 103, 2: 1072-1099
28
Orešnik A., Lavrenčič A. 2013. Krave molznice: prehrana, zdravstveno varstvo in reprodukcija. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 179 str.
Sapkota S., Laven R., Muller K., Kells N. 2020. Animal Welfare Assessment: Can we develop a practical, time-limited assessment protocol for pasture-based dairy cows in New Zealand? Animals, 10, 1918, doi: 10.3390/ani10101918: 20 str.
Toledo I. 2018. Are cows comfortable in modern dairy facilities? EDIS, 2018, 6, doi:
10.32473/edis-an349-2018: 8 str.
Toplak A. 2019. Oskrba parkljev pri kravah molznicah. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
https://www.kgz-ptuj.si/osemenjevalno-sredisce/novice/ArtMID/896/ArticleID/1146 (17. maj 2021)
Von Keyserlingk M. A. G., Rushen J., de Passille A. M., Weary D. M. 2009. Invited review: The welfare of dairy cattle – Key concepts and the role of science. Journal of Dairy Science, 92, 9: 4101-4111
Weigele H. C., Gygax L., Steiner A., Wechsler B., Burla J. B. 2018. Moderate lameness leads to marked behavioral changes in dairy cows. Journal of Dairy Science, 101, 3:
2370-2382.
Welfare Quality. 2009. Assessment of animal welfare measures for dairy cattle, beef bulls and veal calves. Cardiff, School of City and Regional Planning, Cardiff University:
297 str.
http://www.welfarequality.net/media/1121/wqr11.pdf (17. maj 2021)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Mariji Klopčič za strokovno pomoč in nasvete pri pripravi diplomske naloge.
Zahvalila bi se tudi recenzentki izr. prof. dr. Tatjani Pirman ter INDOK službi Oddelka za zootehniko za pregled, nasvete za izboljšanje diplomske naloge in pomoč pri oblikovanju.
Hvala tudi referentki za študijske zadeve gospe Sabini Knehtl za prijaznost in pomoč tekom študija.
Zahvaljujem se tudi rejcem na kmetijah Jenko, Hočevar in Zore za omogočeno izvedbo ocenjevanj krav molznic, ki so sestavni del te diplomske naloge.
Iskrena zahvala pa gre tudi vsem bližnjim za pomoč pri pripravi diplomske naloge in podporo skozi celotno študijsko obdobje.