UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Katarina JENKO
UREDITEV HLEVA ZA IZBOLJŠANJE POČUTJA IN ZDRAVJA KRAV MOLZNIC
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO
Katarina JENKO
UREDITEV HLEVA ZA IZBOLJŠANJE POČUTJA IN ZDRAVJA KRAV MOLZNIC
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
CONSTRUCTION OF THE BARN TO IMPROVE THE WELFARE AND HEALTH OF DAIRY COWS
B. SC. THESIS
Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika.
Komisija za študij 1. in 2. stopnje Oddelka za zootehniko je za mentorico diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Marijo Klopčič.
Recenzentka: izr. prof. dr. Tatjana Pirman
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: izr. prof. dr. Klemen POTOČNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Član: izr. prof. dr. Marija KLOPČIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Član: izr. prof. dr. Tatjana PIRMAN
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko
Datum predstavitve:
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Du1
DK UDK 636.2(043.2)=163.6
KG govedo, krave molznice, hlevi, dobro počutje, zdravje AV JENKO, Katarina
SA KLOPČIČ, Marija (mentorica) KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Univerzitetni študijski program 1. stopnje Kmetijstvo – zootehnika
LI 2021
IN UREDITEV HLEVA ZA IZBOLJŠANJE POČUTJA IN ZDRAVJA KRAV MOLZNIC
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij- 1. stopnja) OP VIII, 28 str., 5 pregl., 24 sl., 20 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Ustrezna namestitev in oskrba krav molznic je izrednega pomena za veliko in kakovostno prirejo mleka, ugodno zdravstveno stanje živali, ekonomičnost ter uspeh rejca. Čeprav v Sloveniji še vedno prevladujejo hlevi z vezano rejo, se rejci vse bolj zavedajo kako pomembno ustrezna ureditev hleva vpliva na proizvodnjo njihovih živali. Hlev, kjer živalim omejimo življenjski prostor, mora biti čim bolj prilagojen potrebam živali. Vsakemu funkcionalnemu področju v hlevu je potrebno nameniti veliko pozornosti, da se s tem zagotovi ustrezno zdravstveno stanje in čim večje udobje krav molznic. Cilj diplomskega dela je bil prikazati ureditev hleva za izboljšanje počutja in zdravja krav molznic ter dejavnike, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje živali. Pri ureditvi hleva smo se osredotočili na glavna funkcionalna področja hleva, med katera spada ležalna površina, krmilni in napajalni prostor, blatni hodnik ter izpust, ki ima ugoden vpliv na živali. Med dejavnike, ki vplivajo na počutje in zdravje krav molznica pa spadajo čistoča in kondicija živali, spremembe na koži kot so rane, deli kože brez dlake, otekline, gibanje živali in pojavnost šepavosti ter stanje parkljev. V drugem delu smo prikazali ureditev hlevov za krave molznice na treh kmetijah, kjer smo dvakrat opravili ocenjevanje po protokolu Welfare Quality®. Ugotovili smo, da so največje razlike v frekvenci pojavljanja sprememb na koži in v pojavu šepavosti pri kravah molznicah. V poletnih mesecih so rezultati najboljši v kompostnem hlevu, saj tam ležalna površina ni omejena s pregradami, podlaga pa je zaradi visokih temperatur suha.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION
ND Du1
DC UDC 636.2(043.2)=163.6
CX cattle, dairy cows, barns, animal welfare, animal health AU JENKO, Katarina
AA KLOPČIČ, Marija (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Animal Science, Academic Study Programme in Agriculture – Animal Production
PY 2021
TY CONSTRUCTION OF THE BARN TO IMPROVE THE WELFARE AND HEALTH OF DAIRY COWS
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VIII, 28 p., 5 tab., 24 fig., 20 ref.
LA sl Al sl/en
AB Proper housing and care of dairy cows is extremely important for high milk production, good animal health, the economic aspect of the dairy farm and the success of the breeder. Although tie-stall housing system for cattle is still predominant in Slovenia, breeders are becoming increasingly aware of the importance of adequate barn construction for animal production. Barns where the living environment of the animals is restricted must be adapted as much as possible to the needs of the animals. Much attention must be paid to each functional area of a barn to ensure good health and maximum comfort for dairy cattle. The aim of this work was to present a possible barn construction that contributes to better welfare and health of the dairy cattle, as well as the factors that influence the welfare and health of the animals. In designing the barn construction, we focused on the most important functional areas of the barn, including rest areas, feed alley and drinking areas, manure alleys, and exits that have a positive effect on the animals. Some of the factors that affect the welfare and health of dairy cows are their cleanliness and body condition, skin changes such as lesions, hairless parts of the skin and swellings, locomotion, lameness and hoof condition. In the second part of this thesis, we presented the set-up of a dairy cows barn on three family farms where we conducted two assessments using the Welfare Quality® protocol. We found that the biggest differences in dairy cows are related to the frequency of skin lesions and lameness. During the summer, the best results can be attributed to the compost bedded pack barn, as the animals' lying areas are not restricted by fences and all surfaces are dry due to the higher temperatures.
V
KAZALO VSEBINE
str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV KAZALO VSEBINE V
KAZALO PREGLEDNIC VI KAZALO SLIK VII OKRAJŠAVE IN SIMBOLI VIII
1 UVOD 1
2 PREGLED OBJAV 2
2.1 FUNKCIONALNA PODROČJA HLEVA 2
2.1.1 Ležalni prostor 2
2.1.2 Krmilni in napajalni prostor 5
2.1.3 Blatni hodnik 7
2.2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA DOBRO POČUTJE IN ZDRAVJE ŽIVALI 8
2.2.1 Šepavost 8
2.2.2 Čistost živali 9
2.2.3 Kondicija 10
2.2.4 Deli kože brez dlake, rane, otekline 11
2.2.5 Oskrba parkljev 12
3 MATERIALI IN METODE 13
3.1 MATERIALI 13
3.1.1 Kmetija Jenko 13
3.1.2 Kmetija Zore 14
3.1.3 Kmetija Hočevar 16
3.2 METODE DELA 17
4 REZULTATI IN RAZPRAVA 19
4.1 KONDICIJA 19
4.2 ČISTOČA 20
4.3 SPREMEMBE NA KOŽI 22
4.4 PARKLJI 24
4.5 ŠEPAVOST 25
5 SKLEPI 26
6 VIRI 27
ZAHVALA
VI
KAZALO PREGLEDNIC
str.
Preglednica 1: Priporočena telesna kondicija krav molznic (Orešnik in Lavrenčič, 2013) 10 Preglednica 2: Število ocenjenih živali v posamezni zaporedni laktaciji na kmetijah 19 Preglednica 3: Delež (%) krav molznic na posamezni kmetiji z deli kože brez dlake 23 Preglednica 4: Delež (%) živali na posamezni kmetiji z ranami po telesu 23 Preglednica 5: Delež (%) ocenjenih živali z oteklinami po telesu na posamezni kmetiji 24
VII KAZALO SLIK
str.
Slika 1: Ležalni boksi s fiksnimi pregradami in ležalnimi blazinami 3
Slika 2: Gibljive pregrade v ležalnih boksih 3
Slika 3: Kompostni hlev 4
Slika 4: Hlev s high welfare floor (HWF) ali prepustnimi tlemi 5 Slika 5: Napajalno korito nameščeno na blatnem hodniku ob krmilni mizi v
kompostnem hlevu 6
Slika 6: Robot, ki skrbi za odstranjevanje živalskih izločkov iz hleva 8 Slika 7: Zdrava krava molznica (levo) in šepava krava molznica (desno) 9 Slika 8: Čista (levo) in zelo umazana (desno) krava molznica 9 Slika 9: Krava molznica brez telesnih rezerv (ocena kondicije 1) 10 Slika 10: Oteklina, rana ter del kože brez dlake na spodnjem delu prednjih nog 11 Slika 11: Del kože brez dlake na spodnjem delu zadnjih nog 12
Slika 12: Predolgi parklji 12
Slika 13: Kmetija Jenko 13
Slika 14: Hlev za krave molznice na kmetiji Jenko 14
Slika 15: Zunanjost hleva na kmetiji Zore 15
Slika 16: Notranja ureditev hleva za krave molznice 16
Slika 17: Kompostni hlev na kmetiji Hočevar 17
Slika 18: Deli telesa, na katerih spremljamo parametre dobrega počutja (Welfare
Quality, 2009) 18
Slika 19: Delež (%) živali z določeno oceno kondicije na posamezni kmetiji 20 Slika 20: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na spodnjem delu zadnjih nog na
posamezni kmetiji 20
Slika 21: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na zadnjem delu telesa na
posamezni kmetiji 21
Slika 22: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na področju vimena na posamezni
kmetiji 22
Slika 23: Delež (%) živali na posamezni kmetiji, ki potrebuje korekcijo parkljev in
delež (%) živali, ki korekcije parkljev ne potrebuje 24 Slika 24: Delež (%) živali z določeno oceno hoje na posamezni kmetiji 25
VIII
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
HWF high welfare floor / tla, ki zagotavljajo višji standard dobrega počutja
KMG kmetijsko gospodarstvo
1 1 UVOD
Okolje v katerem krave molznice preživijo večino svojega časa močno vpliva na njihovo produktivnost, zdravje, kakovost mleka, reprodukcijo, dolgoživost in dobro počutje živali.
Splošno gledano paša krav molznic in telic omogoča odlično udobje za živali. Vendar lahko vremenske razmere predstavljajo izzive povezane s čistočo krav, kakovostjo mleka ter pojavnostjo ekstremno visokih ali ekstremno nizkih temperatur. V današnjem času so hlevi glavni ali edini prostor, kjer živali preživijo večino časa, zato jim moramo v hlevu zagotoviti pogoje podobne tistim na pašniku. V preteklosti se dobremu počutju in zdravju živali z vidika ureditve hleva ni posvečalo toliko pozornosti kot v zadnjih letih. Dandanes se rejci vedno bolj zavedajo, da je za večjo prirejo in boljšo kakovost mleka v čredah krav molznic potrebno zagotoviti večje udobje ter boljši zdravstveni status živali.
Zdravje in dobro počutje se na kmetijah vrednoti s številom zdravljenj, porabo antibiotikov, ocenjevanjem čistoče živali, kondicije, pojavnostjo šepavosti in različnih poškodb (otekline, rane, deli kože brez dlake, stanje parkljev …) ter z mlečnostjo (Welfare Quality, 2009). Načini namestitve živali v različnih sistemih hlevov (vezana reja, prosta reja z ležalnimi boksi, globoki nastil, kompostni hlevi …) so zelo različni, zato je tudi zdravstveno stanje in počutje živali različno. Zagotoviti dobro počutje živalim, je kmetom velik interes. Ustrezno ravnanje in zagotavljanje dobrega počutja živali pa je tudi zahteva in pričakovanje družbe, ki je do kmetijstva vedno bolj kritična (Beci, 2021).
Na zdravje in dobro počutje krav molznic v hlevu pomembno vplivajo ustrezno zasnovana funkcionalna področja v hlevu, kot so ležalne površine, ki morajo biti udobne, suhe in čiste, pohodne površine, ki živalim omogočajo izvajanje normalnega vrsti značilnega vedenja brez strahu, krmilni in napajalni prostori v hlevu ter molzišče. Na počutje in zdravje krav molznic vpliva tudi osvetlitev prostorov v hlevu, ki je posebej pomembna na mestih kjer se živali pogosteje zadržujejo, torej na krmilnem in napajalnem prostoru ter na krmilnem avtomatu. Poleg osvetlitve pa je pomembno tudi vzdrževanje ustrezne temperature, vlažnosti in pretoka zraka v hlevu.
Cilj diplomskega dela je prikazati ureditev hleva za izboljšanje počutja in zdravja krav molznic ter dejavnike, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje živali. Na osnovi pregleda literature bomo prikazali ureditev različnih funkcionalnih področij hleva in predstavili dejavnike, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje krav molznic. V drugem delu pa želimo primerjati parametre s katerimi ocenjujemo počutje in zdravje krav molznic v različnih sistemih reje in ugotoviti pri katerem dejavniku dobrega počutja je največ razlik med sistemi namestitve živali.
2 2 PREGLED OBJAV
2.1 FUNKCIONALNA PODROČJA HLEVA
2.1.1 Ležalni prostor
Hlevi na globok nastilj so najbolj enostaven način ureditve hleva za govedo na prosto rejo.
Sestavlja jih velika ležalna površina kjer posamezni živali namenimo 5,6-9,3 m2 ležalne površine. Če je ležalna površina dovolj velika in suha, živalim takšen sistem omogoča veliko udobja. Večja površina na žival lahko zmanjša stroške nastilja, saj se poveča prostor na kravo, kar posledično pomeni manj potreb po nastilu. Za vzdrževanje zdravja krav in čistoče je potrebna uporaba suhega nastilja v količinah od 4,5-15,9 kg/kravo na dan (Bewley in sod., 2017).
V preteklosti so na govedorejskih kmetijah prevladovali hlevi z vezano rejo za katere je značilno, da so živali ves čas privezane na istem mestu. Na tem mestu živali stojijo, ležijo, jih krmimo in molzemo. Vezana reja sicer rejcu omogoča individualno obravnavo krav, vendar so poškodbe nog in vimena pogostejše kot v prosti reji. Poleg tega živalim ni omogočeno izvajanje naravnega vedenja (Amon, 1989). Na območju Slovenije je vezana reja prisotna na 72,6 % kmetij vključenih v kontrolo prireje mleka (Glač, 2021).
Ležalne bokse delimo na obstenske in nasprotne ter visoke in globoke (Golob, 2014). V visoke ležalne bokse lahko namestimo blazine, kjer je kot polnilo uporabljena zdrobljena guma, voda ali gel. Udobje pa izboljšamo z dodatkom materiala, ki zmanjšuje možnost poškodb, je prožen in absorbira vlago (Bewley in sod., 2017). Blazine v ležalnih boksih morajo biti mehke po celotni dolžini ležalnega boksa in gladke oziroma z mikro-reliefom (Lardy in sod., 2021). Pri globokih ležalnih boksih pa so tla boksa v liniji blatnega hodnika ter do vrha robnika napolnjena s slamo, žagovino, mivko ali suhim gnojem. Tako pripravljena ležalna površina se prilagaja telesu živali in zagotavlja udoben počitek (Golob, 2014).
Visoki ležalni boksi so od blatnega hodnika dvignjeni za 15-22 cm, kar prepreči, da bi živali delno ležale na blatnem hodniku (slika 1). Robnik ležalnega boksa mora imeti gladek rob, da ne prihaja do poškodb zadnjega dela telesa krav. Za širino ležalnega boksa se priporoča dimenzijo 0,83-kratnik višine krave, za temensko zaporo med 1,25 in 1,5-kratnik dolžine krave od robnika in med 1,0- in 1,25-kratnik višine krave z vsaj 1 m prostora brez ovir pred kravo, saj krava za vstajanje in vleganje potrebuje približno tretjino svoje dolžine. Ovire na mnogih lokacijah ležalnega boksa omejujejo krave, zato se priporoča uporaba gibljivih pregrad med boksi namesto fiksnih (slika 2). Gibljive pregrade v ležalnih
3
boksih spodbudijo krave, da ležijo v pravilnem položaju, hkrati pa zmanjšajo tveganje za nastanek poškodb pri vstajanju in vleganju (Lardy in sod., 2021).
Slika 1: Ležalni boksi s fiksnimi pregradami in ležalnimi blazinami
Slika 2: Gibljive pregrade v ležalnih boksih
4
Na ležišču lahko uporabimo žagovino, slamo, lesne sekance, mivko ali mleti apnenec. Od anorganskih materialov uporabljenih za nastil je zelo uporabna mivka, saj zagotavlja udobnost ležalne površine, omejuje razmnoževanje bakterij, vsebuje malo vlage, je hladna in zmanjšuje vročinski stres ter izboljša oprijem, kar kravam omogoča izražanje naravnega vedenja z manjšim tveganjem za zdrs (Bewley in sod., 2017). Vzdrževanje čistega, suhega in udobnega ležišča pa je pomembna tudi z vidika vzdrževanja zdravja mlečne žleze, saj je ležalna površina v stiku s konicami seskov skozi katere lahko v mlečno žlezo vstopijo patogeni mikroorganizmi, prisotni na ležišču in povzročijo mastitis (Garcia in sod., 2019).
Kompostni hlevi živalim zagotavljajo veliko udobje in imajo združeno področje za počitek in gibanje, ki je opremljeno z materialom, ki vpija vlago, je mehak in propusten (Galama, 2011). Živali uhlevimo na veliko ležalno površino, ki je od krmilnega in napajalnega prostora ločena z 1,2 m visoko betonsko steno in globoka največ 50 cm (Barberg in sod., 2007). V tem sistemu posamezni kravi zagotovimo od 7,4 m2 do več kot 15 m2 ležalne površine, odvisno od dejavnikov, kot so podnebje, vrsta nastilja in značilnosti krav molznic (Leso in sod., 2020). Kot nastil se v tem sistemu uporabljajo suhi lesni sekanci, žagovina ali trava miskantus, ki se dvakrat dnevno s kultivatorjem prezrači do globine 18-24 cm (slika 3) in s tem osuši ležalna površina (Barberg in sod., 2007). Kompostni hlevi zahtevajo periodično dodajanje nastilja. Na začetku se doda 25-50 cm debelo plast nastilja, kasneje pa se nastil dodaja ko je doseženih 55 % vlage (Bewley in sod., 2017). V Evropskih podnebnih razmerah poraba žagovine znaša 10-20 m3/kravo/leto (Golob, 2014).
Slika 3: Kompostni hlev
5
Kot ležalno in pohodno površino se v hlevih lahko uporabi tudi sintetična propustna tla (slika 4), ki temeljijo na ločevanju blata in seča. Sestavljena so iz več plasti in sicer zgornje plasti, ki prepušča seč in zadržuje blato. Čisti jo robot, ki pobira blato in s tem omogoča prepustnost seča, da se le-ta takoj odstrani. Pod njo je mehka zelo prepustna plast, ki zagotavlja udobje kravam. Spodnja plast je plast z boksi, kamor se zbira seč, od tu pa po kanalih odteka v gnojno jamo (Galama, 2011; Galama in sod., 2020).
Slika 4: Hlev s high welfare floor (HWF) ali prepustnimi tlemi 2.1.2 Krmilni in napajalni prostor
Za dobro proizvodnjo in ustrezno zdravstveno stanje črede krav molznic sta ključnega pomena dostop in razpoložljivost visoko kakovostne krme in vode, zato moramo zagotoviti za vse živali dovolj prostora ob krmilni mizi in napajalnikih. Potrebe po vodi so odvisne od kategorije živali, vsebnosti suhe snovi v krmnem obroku, temperature okolja, stadija laktacije in mlečnosti (Orešnik in Lavrenčič, 2013). Vodo izločeno z mlekom, sečem ali potenjem mora žival nadomestiti s sveže popito vodo (Golob, 2014). Je najpomembnejše hranilo za krave molznice in predstavlja 87 % mleka. Na splošno krave molznice porabijo
6
za prehranjevanje 4-5 ur/dan in 20-30 minut/dan za pitje. Zato mora biti voda ves čas dostopna, predvsem po molži ko krave zapustijo molzišče. Korita z vodo namestimo čim bližje molzišča in največ 15 m stran od krmilnega prostora (Toledo, 2018).
Napajalnike namestimo na mesta, ki ne ovirajo dostopa ali izstopa iz molzišča in ne ob ležalnih površinah, okrog njih pa mora biti dovolj prostora (3 m). V starejših hlevih še najdemo skodeličaste napajalnike z vzvodnim ventilom, ki pa živalim ne omogočajo naravnega pitja in se jih zato zamenjuje s skodeličnimi napajalniki z vzmetnim ventilom. V večjih čredah se pogosto uporabljajo napajalna korita, ob katerih je potrebno zagotoviti 8-10 cm dolžine napajalnega korita za posamezno kravo. Pretok vode v napajalnikih mora biti vsaj 10 l/minuto. Ob nizkih temperaturah okolice je potrebno preprečiti zmrzovanje vode (Orešnik in Lavrenčič, 2013). Namestimo lahko tudi na zamrzovanje odporne napajalnike, ki so toplotno izolirani in omogočajo napajanje tudi pri temperaturah pod lediščem, vendar prav tako kot skodelični ne omogočajo naravnega pitja. Napajalnike je potrebno dnevno kontrolirati in čistiti (Golob, 2014).
V kompostnih hlevih se na vsakih 35-40 m predvidi prehode iz kompostne ležalne površine na krmilni hodnik in tako omogoči enostaven dostop do krme in vode. Napajalna korita namestimo na predelno steno (slika 5), tako da živali do njih dostopajo na krmilnem hodniku in se s tem prepreči dodatno vlaženje kompostne površine (Bewley in sod., 2017).
Slika 5: Napajalno korito nameščeno na blatnem hodniku ob krmilni mizi v kompostnem hlevu
Blatni hodnik ob krmilni mizi mora biti dovolj širok (4-5 m), da se lahko dve kravi sprehodita ena mimo druge medtem ko druge krave jedo (Leso in sod., 2020). Priporočljiva je izvedba dvignjenega krmilnega stojišča za vsaj 20 cm, da živali med krmljenjem stojijo na suhem in čistem. Posamezni kravi namenimo vsaj 75 cm širine krmilnega prostora.
7
Krmilna miza naj bo za 15-20 cm dvignjena od stojišča, krmilne pregrade pa proti krmilni mizi nagnjene za 15-20°, da se živalim omogoči čim bolj naravno zauživanje krme. V sodobnih hlevih je nepogrešljiva uporaba krmilnih avtomatov za močno krmo. En krmilni avtomat zadošča za 20-25 krav (Golob, 2014).
Živali se veliko zadržujejo ob krmilni mizi, napajalnih mestih in krmilnem avtomatu, zato je tam potrebna dobra prezračenost hleva, zlasti v poletnih mesecih in osvetljenost, saj le ta vpliva na izločanje rastnega hormona, ki povečuje proizvodnjo mleka (Golob, 2014).
2.1.3 Blatni hodnik
V hlevu moramo veliko pozornosti nameniti izbiri in oblikovanosti talne površine, saj morajo tla živalim omogočati varno hojo in izvajanje naravnega obnašanja. Talne površine hleva morajo biti čim bolj čiste, da se prepreči razvoj bakterij ter obolenja nog in parkljev (Toledo, 2018).
V hlevu lahko uporabimo rešetkasta ali polna tla. Pri uporabi rešetkastih tal je manj težav s čistočo blatnih hodnikov, saj neprestano poteka pasaža izločkov skozi odprtine v tleh, vendar pa rešetkasta tla povečujejo obremenitev parkljev. Na polnih tleh so živali zaradi zadrževanja gnoja na hodnikih bolj nagnjene k okužbam parkljev. Danes se v hlevih pogosto uporabljajo tudi roboti za čiščenje (slika 6), ki skrbijo za ohranjanje čistoče tako na rešetkastih kot polnih tleh (Golob, 2014).
V hlevih z ležalnimi boksi živali blatijo in urinirajo na blatnih hodnikih med ležalnimi boksi in na blatnem hodniku ob krmilni mizi. Da se prepreči kopičenje gnoja na teh površinah se v hlevih uporabljajo strgala za gnoj, rešetkasta tla ali različni čistilni sistemi.
Ne glede na sistem čiščenja pa je glavni material, ki se uporablja za tla beton, saj je trpežen in enostaven za čiščenje, kljub temu pa je trden in ob neustrezni oblikovanosti lahko spolzek, zato predstavlja izzive v zvezi z dobrim počutjem in obnašanjem živali. Za izboljšanje fizičnih lastnosti tal in izboljšanje zdravja parkljev se tla prekriva z gumijastimi podlagami, ki zaradi gladke površine zmanjšajo obrabo parkljev. Kadar je udobje ležišča nezadostno, se pogosto poveča število krav, ki počivajo na blatnem hodniku. Takšno vedenje pa povzroči slabšo higieno krav, zlasti vimena in poveča tveganje za okužbe vimena (Leso in sod., 2020).
V kompostnih hlevih se na blatnem hodniku ob krmilni mizi zbere 25-30 % vseh živalskih izločkov, ki jih moramo dnevno večkrat odstraniti v temu namenjen skladiščni prostor (laguna, gnojna jama) (Bewley in sod., 2017).
8
Slika 6: Robot, ki skrbi za odstranjevanje živalskih izločkov iz hleva
2.2 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA DOBRO POČUTJE IN ZDRAVJE ŽIVALI
2.2.1 Šepavost
Sistem uhlevitve ima velik vpliv na zdravje parkljev in nog krav molznic. Šepavost krav molznic (slika 7) predstavlja velik problem v čredah krav molznic in je eden ključnih razlogov za prezgodnjo izločitev le-teh (Barberg in sod., 2007). Šepavost negativno vpliva na ekonomiko kmetijskega gospodarstva (KMG), saj povzroča manjšo produktivnost in reprodukcijsko sposobnost živali. Pri šepavih kravah se poleg tega podaljša povprečni čas ležanja, zmanjša gibalna aktivnost, čas prehranjevanja, obiski krtače in krmilnega avtomata (Weigele in sod., 2018).
Večina primerov šepavosti krav molznic (90 %) je povezana z obolenji in poškodbami parkljev na katere vplivajo sistem reje (vrsta tal, tip ležalne površine), genetika živali, higiena hleva, prehrana in nezadostna ali strokovno nekorektna korekcija parkljev (Weigele in sod., 2018). Šepavost je lahko tudi posledica bolezni parkljev, kot je digitalni dermatitis in ostale bolezni ali poškodbe parkljev (von Keyserlingk in sod., 2009). Spolzka tla ali tla prekrita z gnojem lahko vodijo do napačnega odkrivanja pojavnosti šepavosti (Leliveld in Provolo., 2020).
9
Slika 7: Zdrava krava molznica (levo) in šepava krava molznica (desno) 2.2.2 Čistost živali
Higiena živali je odvisna od materiala uporabljenega kot nastilj, načina odstranjevanja in ravnanja z živalskimi izločki, zasnove hleva in velikosti ter udobnosti ležalne površine.
Različna funkcionalna področja hleva vplivajo na čistočo na različnih delih krave (slika 8).
Ležalna površina in vrsta uporabljenega nastilja ima večji vpliv na higieno vimena. Način odstranjevanja gnoja z blatnih hodnikov in enostavnost gibanja pa bolj vplivajo na higieno nog (Bewley in sod., 2017). Prisotnost umazanije na koži lahko povzroča draženje kože živali (Welfare Quality, 2009). Čistost živali odraža stanje ležalne površine in ostalih površin kot čistih, suhih površin na katerih živali stojijo in ležijo (Sapkota in sod., 2020).
Slika 8: Čista (levo) in zelo umazana (desno) krava molznica
Na higieno krav vpliva tudi sistem nastanitve živali in sezona. V kompostnih hlevih so hladne in vlažne razmere v okolici povezane z visokimi higienskimi ocenami, saj nizke temperature in visoka vlažnost zmanjšujejo hitrost sušenja in povečujejo vlago v kompostnem materialu, medtem ko višje temperature okolice pozitivno vplivajo na ocene čistosti živali. Higiena krav je odvisna od pogojev ležalne površine, vrste nastilja, temperature in vlage v hlevu (Leso in sod., 2020).
10 2.2.3 Kondicija
Kondicija je trenutno rejsko stanje živali s katero ocenjujemo zaloge podkožne maščobe.
Na kondicijo živali vpliva zdravje in prehrana, stadij laktacije in rejske razmere v čredi.
Krave, ki so ob telitvi v preslabi ali predobri kondiciji, so bolj podvržene presnovnim boleznim, imajo slabšo proizvodnjo in slabšo reprodukcijsko sposobnost (Orešnik in Lavrenčič, 2013).
Kondicijo lahko ocenimo z ocenami od 1 (brez telesnih rezerv) do 5 (veliko telesnih rezerv). Krave molznice so po telitvi v negativni energetski bilanci, saj se zmanjša konzumacija suhe snovi krme in povečuje proizvodnja mleka (Leliveld in Provolo, 2020).
Ker se zmanjša zauživanje krme živali, le-te hujšajo, kondicija pa se zmanjšuje, saj za pokrivanje energijskih potreb proizvodnje, živali črpajo telesne rezerve. V preglednici 1 je navedena priporočena telesna kondicija krav molznic v različnih stadijih laktacije (Orešnik in Lavrenčič, 2013).
Preglednica 1: Priporočena telesna kondicija krav molznic (Orešnik in Lavrenčič, 2013) Stadij laktacije Telesna kondicija molznic
Ob telitvi 3,0-3,5
Ob pripustu 2,75-3,0
V pozni laktaciji 3,0-3,5
V presušenem obdobju 3,0-3,5
Na splošno je prenizka (slika 9) ali previsoka ocena kondicije pri živalih povezana s slabim počutjem živali, vendar ni jasno določenih ocen, ki bi določale mejo med slabim in dobrim počutjem živali (Sapkota in sod., 2020).
Slika 9: Krava molznica brez telesnih rezerv (ocena kondicije 1)
11 2.2.4 Deli kože brez dlake, rane, otekline
Spremembe kože se pojavljajo na delih telesa, ki so v večkratnem stiku z elementi hleva (Lardy in sod., 2021). Poškodbe kože (slika 10) so lahko vir bolečine in kažejo na težave v zasnovi/vzdrževanju hleva in lahko povzročijo zmanjšanje dobrega počutja in produktivnosti. Lokacije, kjer se pojavljajo deli kože brez dlake, rane in otekline so pomembne za ugotavljanje vzrokov njihovega nastanka (Dairy Cattle Welfare …, 2014).
Slika 10: Oteklina, rana ter del kože brez dlake na spodnjem delu prednjih nog
Spremembe kože na skočnem sklepu (slika 11) kažejo na to, da ležalna površina ni udobna, da živali počivajo na nezadostni količini podlage oziroma na trdnih površinah. Spremembe na vratu so običajno posledica neustrezno zasnovanih krmilnih pregrad ali temenske zapore v ležalnih boksih. Na splošno spremembe kože kažejo na pomanjkljivosti v zasnovi/vzdrževanju ležalnih površin, krmilnih mest, prisotnost ostrih robov v hlevu ali na agresijo med kravami. Otekline lahko nastanejo tudi zaradi cist ali na mestih vbodov (Dairy Cattle Welfare …, 2014).
12
Slika 11: Del kože brez dlake na spodnjem delu zadnjih nog 2.2.5 Oskrba parkljev
Bolezni in poškodbe parkljev ter neustrezna oz. nezadostna korekcija parkljev (slika 12) poslabšujejo počutje živali in so pogost vzrok izločitev. Najpogostejše bolezni parkljev so čiri podplata, digitalni dermatitis, interdigitalni dermatitis, parkljeva razjeda, panaricij in limaks. Vzroki za nastanek bolezni in poškodb parkljev so v neustrezni zasnovi hleva, oskrbi, prehrani in genetiki. Za ohranjanje zdravih in funkcionalnih parkljev je potrebna uravnotežena prehrana in pravilna korekcija parkljev. Korekcijo parkljev krav molznic je priporočljivo opraviti vsaj dvakrat letno (pred presušitvijo in 2-3 mesece po telitvi) ter vsakič ko se opazi bolezenske znake in šepanje. Za izvedbo oskrbe parkljev je potrebno žival fiksirati, nato pa z živaljo delamo umirjeno in strokovno, da ji ne povzročamo nepotrebnega stresa (Toplak, 2019).
Slika 12: Predolgi parklji
13 3 MATERIALI IN METODE
3.1 MATERIALI
V okviru eksperimentalnega dela diplomskega dela smo obiskali 3 kmetije s čredami krav molznic. Izbrane kmetije imajo krave molznice v različnih sistemih hlevov (kompostni hlev, hlev s prosto rejo z ležalnimi boksi in rešetkastimi tlemi, hlev s prosto rejo z ležalnimi boksi in polnimi tlemi). Na vseh treh kmetijah imajo krave črno-bele pasme.
3.1.1 Kmetija Jenko
Kmetija Jenko (slika 13) se nahaja v Žlebah pri Medvodah. Konec leta 2014 so dokončali gradnjo novega hleva na prosto rejo s polnimi tlemi za krave molznice in plemenske telice.
V hlevu imajo okrog 100 glav živine od tega 60 krav molznic. Presušene krave so v delu hleva na tlačen gnoj. Hlev za krave molznice (slika 14) ima 3 vrste globokih ležalnih boksov. Tla v ležalnih boksih so iz betonskih tlakovcev, nastiljajo pa jih s slamo. Pregrade v ležalnih boksih so lesene, in sicer sestavljene iz zgornje fiksne pregrade ter spodnje, ki je premična. Ležalni boksi so od blatnega hodnika dvignjeni 30 cm in globoki 10 cm. Ležalni boksi so široki 1,25 m in dolgi 2,5 m. Prsna zapora je nameščena 1,8 m od robnika, temenska zapora pa 1,7 m od robnika na višini 1,25 m.
Slika 13: Kmetija Jenko
Med ležalnimi boksi in ob krmilni mizi je urejen blatni hodnik z betonskimi polnimi tlemi, ki so žlebljena in preprečujejo zdrs. Po sredini blatnih hodnikov je urejena odprtina in
14
kanal za odtekanje tekoče frakcije živalskih izločkov. Prehod med blatnima hodnikoma je urejen z dvema prehodoma. Na vsakem prehodu je nameščen en ogrevan napajalnik. Na blatnem hodniku, ob krmilni mizi, širokem 4 m je nameščena tudi vrtljiva krtača. Molzišče je tipa ribja kost kapacitete 2x5.
Ležalne bokse nastiljajo s teleskopskim puhalnikom na vsakih 7 dni. Dvakrat dnevno se s pehali očistijo blatni hodniki in kanali pod blatnimi hodniki. Nato pa se iz ležalnih boksov odstrani mokro in umazano slamo. Porabo nastilja ocenjujejo na 2 kg/kravo/dan. V hlevu je 47 ležalnih boksov in 42 krmilnih mest (73 cm/krmilno mesto). Osnovni krmni obrok za krave molznice pokriva potrebe za dnevno mlečnost 25 kg mleka, krave z večjo mlečnostjo pa dodatek beljakovinskih krmil dobijo na krmilnem avtomatu. Na pašnike okrog kmetije imajo dostop le breje telice in presušene krave. Korekcijo parkljev opravljajo po potrebi, ko se opazi bolezenske znake ali šepanje.
Slika 14: Hlev za krave molznice na kmetiji Jenko 3.1.2 Kmetija Zore
Kmetija Zore (slika 15) se nahaja v naselju Zgornje Pirniče. Skupaj redijo okrog 140 glav govedi od tega 68 krav molznic. Hlev za krave molznice je urejen na prosto rejo z rešetkastimi tlemi z dvema vrstama visokih ležalnih boksov prekritih z gumo. Molzejo v molzišču tipa ribja kost kapacitete 2x6. V hlevu je 68 ležalnih boksov in 68 krmilnih mest (70,5 cm prostora/krmilno mesto). Ležalni boksi so visoki 25 cm, nekateri so dolgi 2,2 m in široki 1,2 m ostali pa 1,25 m široki in 2,5 m dolgi. Temenska zapora je nameščena na višini 1,2 m.
15
Slika 15: Zunanjost hleva na kmetiji Zore
Blatni hodnik med ležalnimi boksi je širok 2 m se čisti 3-krat dnevno. V ležalne bokse dodajo nekaj žagovine tudi po ležalni gumi. Porabo žagovine ocenjujejo na 0,6 kg žagovine/kravo/dan. V hlevu so nameščena 4 napajalna korita v skupni dolžini 5,7 m (8,4 cm/kravo). V hlevu sta 2 krmilna avtomata, kjer krave z večjo mlečnostjo dobijo dodatek beljakovinskih krmil, saj osnovni krmni obrok pokriva potrebe za 30 kg mleka dnevno. Na blatnem hodniku ob krmilni mizi širokem 3,2 m je nameščena vrtljiva krtača za nego telesa. Krave molznice imajo tudi dostop do pašnika v okolici hleva.
16
Slika 16: Notranja ureditev hleva za krave molznice
Za prezračevanje v hlevu uporabljajo sistem tunelskega prezračevanja, ki je nameščen nad blatnim hodnikom ob krmilni mizi in ležalnimi boksi (slika 16). Sistem deluje tako, da ventilatorji na severni strani hleva potiskajo svež zrak po ceveh in ga vnašajo v hlev.
Korekcijo parkljev pri vseh kravah opravijo 2-krat letno ter po potrebi.
3.1.3 Kmetija Hočevar
V Zapogah pri Vodicah smo obiskali kmetijo Hočevar, kjer so leta 2016 zgradili nov kompostni hlev (slika 17). Na kmetiji redijo skupno 100 glav govedi. V kompostnem hlevu imajo samo krave molznice. Blatni hodnik ob krmilni mizi kompostnega hleva je širok 4,8 m in pokrit z betonskimi rešetkami, pod njimi pa je jama za gnojevko (krožni sistem).
V hlevu sta na predelno steno visoko 1,2 m od nivoja rešetk nameščeni 2 napajalni koriti v skupni dolžini 5 m (9,5 cm/kravo). Ob krmilni mizi je posamezni kravi namenjenih 83 cm krmilnega prostora (54 krmilnih pregrad). Na blatnem hodniku ob krmilni mizi pa je nameščena tudi vrtljiva krtača za nego telesa.
17
Slika 17: Kompostni hlev na kmetiji Hočevar
V hlevu je posebej urejeno čakališče na rešetkah (50 m2) za krave, ki čakajo na molžo. Iz kompostne površine na blatni hodnik ob krmilni mizi pa vodita dva prehoda široka po 5 m.
V hlevu je 500 m2 skupne ležalne površine namenjene 51 kravam v laktaciji (9,8 m2/kravo), ostalih 50 m2 pa presušenim kravam (16,7 m2/kravo). Tla v tem delu hleva so betonirana in 50 cm pod nivojem rešetk. Ob začetku kompostiranja na ležalno površino navozijo 25-30 cm nastilja (žagovina, trave miskantus), kasneje pa nastilj dodajajo na 5 dni. Kompostno površino kultivirajo 2-krat dnevno (v času jutranje in večerne molže).
Nastali kompost pa odstranijo 3-krat letno. Porabo nastilja ocenjujejo na 14 m3/kravo/leto.
Hlev je odprt iz treh strani, spredaj pa zidan, saj je to del, kjer je mlekarna, strojnica in molzišče tipa ribja kost 2x6. Kljub odprtosti hleva so za prezračevanje nad ležalno površino namestili 3 večje ventilatorje. Ob hlevu imajo urejen izpust na katerega imajo dostop le presušene krave. V hlevu nimajo krmilnega avtomata, zato osnovni krmni obrok pokriva potrebe za 35 kg mleka.
3.2 METODE DELA
Na izbranih kmetijah smo ocenjevanje parametrov s katerimi lahko ocenimo počutje živali opravili 2-krat v različnih sezonah. Prvo ocenjevanje smo opravili v začetku maja, drugo pa konec meseca julija. Ocene živali so bile pridobljene na vzorcu krav molznic, ki so bile v čredi naključno izbrane. Spremembe na koži (brez dlake, rane, otekline), čistost, šepavost, stanje parkljev in telesno kondicijo živali smo zabeležili z neposrednim opazovanjem v skladu s protokolom Welfare Quality® (Welfare Quality, 2009).
18
Ko smo krave fiksirali s samozapiralnimi pregradami na krmilnih mestih, smo izvedli ocenjevanje parametrov počutja krav molznic na oddaljenosti manj kot 2 m od izbrane krave na naključno izbrani strani telesa in zabeležili število sprememb na koži (deli kože brez dlake, rane, otekline) na petih predelih telesa (spodnji del zadnjih nog, zadnja četrt telesa, vrat/pleče/hrbet, spodnji del prednjih nog in bočna stran/trebušna stran/vime) (slika 18). Vse vrste sprememb na koži in posameznih delih telesa smo nato združili za vsak del telesa za nadaljnje analize. Ocenili smo tudi čistost živali na isti strani krave na spodnjem delu zadnjih nog, zadnjem delu telesa, vimenu in seskih. Kot 0 smo ocenili del telesa, ki je bil čist, z oceno 1, kjer so bili manjši deli umazanije (<2-10 %) in z oceno 2, tisti del telesa, kjer je bila žival umazana (>10 %). Kondicijo živali smo ocenili kot optimalna (0), zelo debela (2) ali zelo suha (1). Na koncu smo ocenili še stanje parkljev in podali oceno 0, če ni potrebna korekcija parkljev in oceno 2, če je korekcija parkljev potrebna. Nato smo izbrano kravo izpustili iz samozapiralne pregrade in ocenili še hojo in pojavnost šepavosti.
Kravi, ki ni šepava smo dali oceno 0, šepavi kravi oceno 1 in močno šepavi kravi oceno 2.
Slika 18: Deli telesa, na katerih spremljamo parametre dobrega počutja (Welfare Quality, 2009)
19 4 REZULTATI IN RAZPRAVA
Pri prvem ocenjevanju parametrov dobrega počutja smo na kmetiji Jenko ocenili 37 krav molznic, na kmetiji Zore 48 krav molznic in na kmetiji Hočevar 46 krav molznic. V sklopu drugega ocenjevanja smo na kmetiji Jenko ocenili 39 krav, na kmetiji Zore 57 krav in na kmetiji Hočevar 47 krav molznic. Število ocenjenih živali glede na zaporedno laktacijo je prikazano v preglednici 2.
Preglednica 2: Število ocenjenih živali v posamezni zaporedni laktaciji na kmetijah
Kmetija Jenko Zore Hočevar
Zaporedno ocenjevanje
Zaporedna laktacija 1. 2. 1. 2. 1. 2.
1. 9 14 14 18 10 9
2. 14 11 10 19 12 9
3. 6 9 14 11 13 16
4. 2 3 6 8 3 3
5. 5 1 2 0 6 8
6. 1 1 1 0 2 2
8. 0 0 1 1 0 0
Skupaj 37 39 48 57 46 47
4.1 KONDICIJA
Največ ocenjenih živali je bilo v času ocenjevanja v primerni kondiciji. Kot je razvidno iz slike 19 je bil pri 1. ocenjevanju največji delež živali v primerni kondiciji na kmetiji Hočevar (87,0 %), najmanjši pa na kmetiji Jenko (78,4 %), kjer je posledično največji delež predebelih krav molznic (18,9 %). Največji delež presuhih krav smo opazili na kmetiji Zore (14,6 %). Pri 2. ocenjevanju pa smo največ živali v primerni kondiciji opazili na kmetiji Jenko (92,3 %) in najmanj na kmetiji Zore (86,0 %), kjer je delež predebelih krav znašal 5,3 %.
20
Slika 19: Delež (%) živali z določeno oceno kondicije na posamezni kmetiji
4.2 ČISTOČA
Pri ocenjevanju čistoče posameznih delov telesa smo ugotovili, da je bil najbolj umazan del telesa pri obravnavanih živalih spodnji del zadnjih nog (slika 20), nekoliko manj pa zadnji del telesa (slika 21).
Slika 20: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na spodnjem delu zadnjih nog na posamezni kmetiji
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Jenko, 1.
ocenjevanje Jenko, 2.
ocenjevanje Zore, 1.
ocenjevanje Zore, 2.
ocenjevanje Hočevar, 1.
ocenjevanje Hočevar, 2.
ocenjevanje
Predebele Presuhe Primerne
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Jenko, 1.
ocenjevanje
Jenko, 2.
ocenjevanje
Zore, 1.
ocenjevanje
Zore, 2.
ocenjevanje
Hočevar, 1.
ocenjevanje
Hočevar, 2.
ocenjevanje Umazana Manjši deli umazanije Čista
21
Glede na prvo ocenjevanje so bile pri drugem ocenjevanju ocene za čistočo posameznih delov telesa boljše. Pri 1. ocenjevanju ni bilo živali, ki bi bila čista v spodnjem delu zadnjih nog (slika 20). Delež živali z manjšimi deli umazanije in umazanih živali je pri 1. ocenjevanju v vseh sistemih hlevov podoben. Pri 2. ocenjevanju pa smo v kompostnem hlevu in v hlevu z ležalnimi boksi in polnimi tlemi opazili tudi krave s čistimi spodnjimi deli zadnjih nog.
Največ čistih živali na zadnjem delu telesa je bilo pri 1. ocenjevanju na kmetiji Jenko (35,1 %), najmanj pa na kmetiji Hočevar (13,0 %). Čistost zadnjega dela telesa je bila v vseh primerih pri 2. ocenjevanju boljša (slika 21). Na kmetiji Jenko pa se je pri drugem ocenjevanju povečal delež umazanih živali na zadnjem delu telesa (10,3 %).
Slika 21: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na zadnjem delu telesa na posamezni kmetiji
Iz slike 22 je razvidno, da obstajajo razlike med sistemi uhlevitve in sezono ocenjevanja kar se tiče čistoče na področju vimena. Najbolj čisto področje vimena so imele krave pri 1. ocenjevanju v kompostnem hlevu (37,0 %). Pri 2. ocenjevanju je bil delež krav s čistim področjem vimena večji v vseh sistemih reje, največji delež čistih krav na področju vimena pa je bil na kmetiji Jenko (82,1 %). Vse ocenjene živali so imele seske čiste, saj sta se ocenjevanji opravili po molži.
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Jenko, 1.
ocenjevanje
Jenko, 2.
ocenjevanje
Zore, 1.
ocenjevanje
Zore, 2.
ocenjevanje
Hočevar, 1.
ocenjevanje
Hočevar, 2.
ocenjevanje Umazana Manjši deli umazanije Čista
22
Slika 22: Delež (%) živali z določeno oceno čistoče na področju vimena na posamezni kmetiji
4.3 SPREMEMBE NA KOŽI
Pri ocenjevanju sprememb na koži, je največjo frekvenco sprememb na koži zaznati na spodnjem zadnjem delu nog. Tam prevladujejo deli kože brez dlake. Iz preglednice 3 je razvidno, da je bil zelo velik delež krav z deli kože brez dlake na kmetiji Zore, nekaj manj na kmetiji Jenko in najmanj na kmetiji Hočevar. Splošno gledano je v hlevu, kjer imajo živali neomejeno ležalno površino (kompostni hlev) bilo zaznati zelo malo sprememb na koži (deli kože brez dlake, rane, otekline). Večinoma se deli kože brez dlake nahajajo na spodnjem delu zadnjih nog, predvsem na skočnem sklepu. Kar se tiče pojavljanja sprememb na koži, je bil sistem kompostnega hleva najbolj ugoden.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Jenko, 1.
ocenjevanje
Jenko, 2.
ocenjevanje
Zore, 1.
ocenjevanje
Zore, 2.
ocenjevanje
Hočevar, 1.
ocenjevanje
Hočevar, 2.
ocenjevanje Umazana Manjši deli umazanije Čista
23
Preglednica 3: Delež (%) krav molznic na posamezni kmetiji z deli kože brez dlake
Jenko Zore Hočevar
Zaporedno ocenjevanje 1. 2. 1. 2. 1. 2.
Spodnji del zadnjih nog 59,5 43,6 72,9 78,9 15,2 8,5
Zadnja četrt telesa 21,6 10,3 35,4 22,8 15,2 8,5
Vrat / pleče / hrbet 8,1 2,6 8,3 10,5 0,0 0,0
Spodnji del prednjih nog 0,0 2,6 10,4 5,3 4,3 2,1
Bočna stran / trebušna
stran / vime 2,7 0,0 6,3 1,8 8,7 0,0
V preglednici 4 prikazujemo delež živali, pri katerih smo opazili prisotnost ran na posameznih delih telesa. Iz preglednice 4 vidimo, da je bil najmanjši delež krav z ranami na kmetiji s kompostnim hlevom brez ležalnih boksov. Najmanj ran smo opazili na predelu vratu, plečeta, hrbta, bočne in trebušne strani ter vimena, največ pa na spodnjem delu zadnjih nog, predvsem na področju skočnega sklepa.
Preglednica 4: Delež (%) živali na posamezni kmetiji z ranami po telesu
Jenko Zore Hočevar
Zaporedno ocenjevanje 1. 2. 1. 2. 1. 2.
Spodnji del zadnjih nog 27,0 15,4 41,7 26,3 8,7 0,0
Zadnja četrt telesa 8,1 2,6 22,9 14,0 0,0 2,1
Vrat / pleče / hrbet 5,4 0,0 2,1 3,5 0,0 0,0
Spodnji del prednjih nog 0,0 2,6 6,3 1,8 2,2 0,0
Bočna stran / trebušna
stran / vime 0,0 0,0 2,1 0,0 2,2 0,0
Preglednica 5 prikazuje delež krav pri katerih smo opazili prisotnost oteklin na posameznih delih telesa. Iz preglednice 5 ugotavljamo, da se pri živalih, ki se nahajajo v kompostnem hlevu, zaradi velike površine te otekline skoraj ne pojavljajo. Opazili smo jih le pri 1. ocenjevanju na področju spodnjega dela zadnjih nog (4,3 %). Bolj neugodna slika je bila prisotna na kmetiji s prosto rejo in ležalnimi boksi ter rešetkami na blatnih hodnikih. Večja pojavnost oteklin na tej kmetiji je verjetno posledica različno velikih ležalnih boksov, ki so predvsem v starejšem delu hleva premajhni za velikost njihovih krav molznic.
24
Preglednica 5: Delež (%) ocenjenih živali z oteklinami po telesu na posamezni kmetiji
Jenko Zore Hočevar
Zaporedno ocenjevanje 1. 2. 1. 2. 1. 2.
Spodnji del zadnjih nog 5,4 5,1 16,7 14,0 4,3 0,0
Zadnja četrt telesa 2,7 0,0 2,1 0,0 0,0 0,0
Vrat / pleče / hrbet 0,0 2,6 0,0 12,3 0,0 0,0
Spodnji del prednjih nog 0,0 2,6 0,0 0,0 0,0 0,0
Bočna stran / trebušna
stran / vime 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0
4.4 PARKLJI
Na sliki 23 prikazujemo kakšno je stanje s parklji krav molznic na posameznih kmetijah pri 1. in 2. ocenjevanju. Velik problem predolgih parkljev je bil zaznati na kmetiji Jenko pri 1. ocenjevanju. Kar 83,3 % vseh krav je imelo predolge parklje in je bila potrebna korekcija le-teh. V času med 1. in 2. ocenjevanjem je bila opravljena korekcija parkljev pri nekaterih živalih, zato je bil delež predolgih parkljev pri 2. ocenjevanju nižji (41,0 %). Na kmetiji Zore bi bilo v času 1. ocenjevanja potrebno opraviti korekcijo pri 41,7 % krav, pri 2. ocenjevanju pa pri 33,3 % krav. Na kmetiji Hočevar je delež krav, ki potrebujejo korekcijo parkljev podoben in sicer pri 1. ocenjevanju 45,7 % krav, pri 2. ocenjevanju pa 25,5 % krav molznic.
Slika 23: Delež (%) živali na posamezni kmetiji, ki potrebuje korekcijo parkljev in delež (%) živali, ki korekcije parkljev ne potrebuje
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Jenko, 1.
ocenjevanje Jenko, 2.
ocenjevanje Zore, 1.
ocenjevanje Zore, 2.
ocenjevanje Hočevar, 1.
ocenjevanje Hočevar, 2.
ocenjevanje
Ne Da
25 4.5 ŠEPAVOST
V okviru tega ocenjevanja smo opazovali tudi prisotnost šepavih krav. Slika 24 prikazuje pojavnost šepavosti v različnih sistemih uhlevitve krav molznic. Iz slike je razvidno, da obstajajo razlike v pojavnosti šepavosti med sistemi uhlevitve. Največji delež krav ni šepavih. Pri 1. ocenjevanju je bil delež šepavih krav pri kompostnem hlevu in hlevu z ležalnimi boksi in polnimi tlemi podoben, kasneje pri 2. ocenjevanju pa šepavih krav v kompostnem hlevu ni bilo opaziti. Pri vseh treh sistemih uhlevitve se je delež šepavih krav zmanjšal od 1. do 2. ocenjevanja. Pri drugem ocenjevanju pa se je le v hlevu z ležalnimi boksi in rešetkastimi tlemi pojavila 1 krava z močno šepavostjo.
Slika 24: Delež (%) živali z določeno oceno hoje na posamezni kmetiji 10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Jenko, 1.
ocenjevanje
Jenko, 2.
ocenjevanje
Zore, 1.
ocenjevanje
Zore, 2.
ocenjevanje
Hočevar, 1.
ocenjevanje
Hočevar, 2.
ocenjevanje Močno šepava Šepava Ni šepava
26 5 SKLEPI
Na podlagi ocenjevanj opravljenih na izbranih, v prirejo mleka usmerjenih, kmetijah z različnimi sistemi hlevov smo ugotovili sledeče:
Večina ocenjenih živali je bila v primerni kondiciji. Na vseh kmetijah je bilo opaziti nekaj presuhih, predvsem pa predebelih krav.
Najbolj umazana predela telesa sta bila spodnji del zadnjih nog in zadnji del telesa.
Kljub temu, da kompostni hlevi živalim omogočajo boljše počutje, pa je v hladnejših mesecih velik problem s čistočo živali.
Spodnji del zadnjih nog je bil pri večini ocenjenih živali umazan s prisotnostjo manjših delov umazanije.
Največ čistih živali na področju zadnjega dela telesa je zaznati v prosti reji z globokimi ležalnimi boksi in polnimi tlemi.
Glede sprememb na koži je najmanj problematičen kompostni hlev. Več sprememb na koži se pojavlja v prosti reji z ležalnimi boksi, saj je ležalna površina omejena.
Največ sprememb na koži je zaznati v hlevu z ležalnimi boksi, gumo in fiksnimi pregradami.
Na kmetijah se najpogosteje pojavljajo spremembe na koži kot so deli kože brez dlake na posameznih delih telesa. Ran je bilo manj. Najmanj pa je bilo oteklin.
Spremembe se najpogosteje pojavljajo na sklepih.
V opazovanih čredah krav molznic predstavljajo problem predolgi parklji oz. ne dovolj pogosta korekcija parkljev.
V kompostnem hlevu je bilo prisotnih najmanj težav s šepavostjo pri kravah molznicah.
27 6 VIRI
Amon M. 1989. Urejanje hlevov za govedo. Ljubljana, Kmečki glas: 205 str.
Barberg A. E., Endres M. I., Salfer J. A., Reneau J. K. 2007. Performance and welfare of dairy cows in an alternative housing system in Minnesota. Journal of Dairy Science, 90, 3: 1575-1583
Beci B. 2021. Vpliv hleva na zdravje goveda. Glas dežele, 15, 1: 6
Bewley J. M., Robertson L. M., Eckelkamp E. A. 2017. A 100-Year Review: Lactating dairy cattle housing management. Journal of Dairy Science, 100, 12:10418-10431 Dairy cattle welfare outcome assessment – explanation of measures. 2014. Advancing
animal welfare assurance: 7 str.
http://www.assurewel.org/Portals/2/Documents/Dairy%20cows/Explanation%20of%2 0measures%20Dairy%20Oct%2013.pdf (17. maj 2021)
Galama P. 2011. Prospects for bedded pack barns for dairy cattle. Lelystad, Wageningen UR Livestock research: 74 str.
http://www.vrijloopstallen.nl/documenten/Prospects_for_bedded_pack_barns_for_dair y_cattle.pdf (26. april 2021)
Galama P., Ouweltjes W., Endres M., Sprecher J. R., Leso L., Kuipers A., Klopčič M.
2020. Future of housing for dairy cattle: symposium review. Journal of Dairy Science, 103, 6: 5759-5772
Garcia S. N., Osburn B. I., Cullor J. S. 2019. A one health perspective on dairy production and dairy food safety. One Health, 7, 100086, doi: 10.1016/j.onehlt.2019.100086: 9 str.
Glač S. 2021. Način reje in sistemi molže na kmetijah, v kontroli prireje mleka v Sloveniji.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Novo Mesto: 3 str.
https://www.kmetijskizavod-nm.si/file/8958/download/9995 (19. avgust 2021)
Golob A. 2014. Sodobni goveji hlevi: živalim prijazna reja. 1. izd. Slovenj Gradec, Kmetijska založba: 137 str.
Lardy R., de Boyer des Roches A., Capdeville J., Bastien R., Mounier L., Veissier I. 2021.
Refinement of international recommendations for cubicles, based on the identification of associations between cubicle characteristics and dairy cow welfare measures.
Journal of Dairy Science, 104, 2: 2164-2184
Leliveld L. M. C., Provolo G. 2020. A review of welfare indicators of indoor-housed dairy cow as a basis for integrated automatic welfare assessment systems. Animals, 10, 1430, doi: 10.3390/ani10081430: 18 str.
Leso L., Barbari M., Lopes M. A., Damasceno F. A., Galama P., Taraba J. L. Kuipers A.
2020. Invited review: Compost-bedded pack barns for dairy cows. Journal of Dairy Science, 103, 2: 1072-1099
28
Orešnik A., Lavrenčič A. 2013. Krave molznice: prehrana, zdravstveno varstvo in reprodukcija. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 179 str.
Sapkota S., Laven R., Muller K., Kells N. 2020. Animal Welfare Assessment: Can we develop a practical, time-limited assessment protocol for pasture-based dairy cows in New Zealand? Animals, 10, 1918, doi: 10.3390/ani10101918: 20 str.
Toledo I. 2018. Are cows comfortable in modern dairy facilities? EDIS, 2018, 6, doi:
10.32473/edis-an349-2018: 8 str.
Toplak A. 2019. Oskrba parkljev pri kravah molznicah. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
https://www.kgz-ptuj.si/osemenjevalno-sredisce/novice/ArtMID/896/ArticleID/1146 (17. maj 2021)
Von Keyserlingk M. A. G., Rushen J., de Passille A. M., Weary D. M. 2009. Invited review: The welfare of dairy cattle – Key concepts and the role of science. Journal of Dairy Science, 92, 9: 4101-4111
Weigele H. C., Gygax L., Steiner A., Wechsler B., Burla J. B. 2018. Moderate lameness leads to marked behavioral changes in dairy cows. Journal of Dairy Science, 101, 3:
2370-2382.
Welfare Quality. 2009. Assessment of animal welfare measures for dairy cattle, beef bulls and veal calves. Cardiff, School of City and Regional Planning, Cardiff University:
297 str.
http://www.welfarequality.net/media/1121/wqr11.pdf (17. maj 2021)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Mariji Klopčič za strokovno pomoč in nasvete pri pripravi diplomske naloge.
Zahvalila bi se tudi recenzentki izr. prof. dr. Tatjani Pirman ter INDOK službi Oddelka za zootehniko za pregled, nasvete za izboljšanje diplomske naloge in pomoč pri oblikovanju.
Hvala tudi referentki za študijske zadeve gospe Sabini Knehtl za prijaznost in pomoč tekom študija.
Zahvaljujem se tudi rejcem na kmetijah Jenko, Hočevar in Zore za omogočeno izvedbo ocenjevanj krav molznic, ki so sestavni del te diplomske naloge.
Iskrena zahvala pa gre tudi vsem bližnjim za pomoč pri pripravi diplomske naloge in podporo skozi celotno študijsko obdobje.
