METODE DELA .1 Zbiranje podatkov

Podatke za prvi sklop raziskave, namenjene analizi ukrepov kmetijske politike za kmetije, ki imajo zemljišča na območju KPRP, smo pridobili na MKO (RKG), ARSKTRP, GURS in ZRSVN. Na ARSKTRP smo s posebno prošnjo pridobili naslednje podatke:

 zahtevana in odobrena ekstenzifikacijska plačila 2004–2006,

 zahtevane in odobrene premije za ERG 2007–2010,

 napake pri ukrepu ERG 2007–2010,

 podatke o krmnih površinah za kmetije, ki uveljavljajo ukrep ERG 2007–2010,

 podatke iz evidence skupnega števila krav, povprečne mlečnosti, GVŽ, mlečnih kvot in CRG za kmetije, ki imajo zemljišča znotraj KPRP 2007–2010,

 podatke o zahtevanih in odobrenih ukrepih (S)KOP 2007–2011,

 podatke o zahtevanih ukrepih iz obrazca D zbirne vloge za subvencije za kmetije, ki imajo zemljišča znotraj KPRP 2007–2011,

Administrativne meje občine Grosuplje so bile pridobljene od GURS. Uradne meje Krajinskega parka Radensko polje, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij je posredoval ZRSVN. Ustrezni prostorski podatki (evidenca dejanske rabe in evidenca GERK), potrebni za analizo na obravnavanem območju in meje Natura 2000, so bili pridobljeni na MKO (RKG) s posebno prošnjo.

Podatke za drugi sklop raziskave smo pridobili z izvedbo anketiranja jeseni leta 2011.

Kmetije za anketni vzorec smo izbrali naključno izmed kmetij, ki imajo zemljišča na območju KPRP. Skupaj je bilo izbranih 25 kmetij, vendar jih je v anketi želelo sodelovati le 15. Od 75 kmetij, ki so v letu 2011 imela zemljišča znotraj prvega VO je bilo anketiranih 14 kmetij, ki imajo na tem območju skupaj 54,66 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 47,2 % vseh kmetijskih zemljišč v prvem VO KPRP. Kmetijska zemljišča vseh štirinajstih kmetij so sicer segala tudi v drugo in delno tretje VO. Ena anketirana kmetija je imela kmetijska zemljišča samo v drugem in tretjem VO (8,65 ha). Anketo smo oblikovali na Katedri za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Anketa je kombiniranega tipa in vsebuje 46 vprašanj (priloga A). Anketiranje smo izvedli v mesecu septembru, oktobru in novembru. Za anketiranje smo porabili 10 dni, od tega 2 dni v septembru, 7 dni v oktobru in 1 dan v novembru. Na dan smo opravili 1 do 3 ankete, pri čemer je ena anketa trajala v povprečju eno uro, v nekaterih primerih uro in pol ali dve uri. Nosilce kmetijskih gospodarstev smo predhodno obvestili o naši nameri in jih prosili za njim odgovarjajoči termin. Pri anketiranju ni bilo čutiti nestrpnosti ali površnosti pri odgovarjanju, ker je anketiranje potekalo v terminih, ki so bili popolnoma prilagojeni anketirancem.

Podatke za tretji sklop raziskave smo pridobili s popisom dvanajstih travišč pred prvo košnjo, v mesecu aprilu in maju ter v začetku septembra.

3.2.2 Statistična obdelava podatkov

Podatke iz prvega sklopa raziskave smo obdelali v programu Excel in Arcview. Prostorska analiza pridobljenih podatkov je bila opravljena s pomočjo geografsko-informacijskega programa ArcGIS 9.3.

Večji del odgovorov iz anketnega vprašalnika smo računalniško obdelali v programu Excel, opisna vprašanja pa so zahtevala posebno obravnavo. Podatke smo nato analizirali z metodo opisne statistike in jih predstavili v grafih in preglednicah.

Pokrovnost oziroma številčnost rastlinskih vrst smo ocenjevali s popisi travne ruše. Pri tem smo za oceno pokrovnosti posameznih vrst uporabili nekoliko modificirano lestvico po Braun-Blanquetu (1964):

5 – vrsta ne glede na število osebkov pokriva 75 do 100 % popisne površine, 4 – vrsta ne glede na število osebkov pokriva 50 do 75 % popisne površine, 3 – vrsta ne glede na število osebkov pokriva 25 do 50 % popisne površine, 2 – vrsta ne glede na število osebkov pokriva 5 do 25% popisne površine, 1 – vrsta ne glede na število osebkov pokriva manj kot 5 % popisne površine.

Rezultati popisov travišč so zbrani v fitocenološki tabeli, v kateri so posamezne vrste navedene vsaka v svoji vrstici, njihova pokrovnost pa je zapisana v stolpcih. Taka oblika zapisa se imenuje tabela z multivariatnimi podatki ali matrika, kjer je v vsakem vzorcu (stolpec) ocenjenih več spremenljivk (vrstica). Vsaka zabeležena rastlina in njena pokrovnost v popisu predstavlja izid.

V vegetacijski znanosti se uporabljajo multivariatne metode, ki jih lahko razdelimo v dve skupini: ordinacijska (indirektna) skupina in kanonična (direktna) skupina. Vsaka skupina zajema več različnih metod, pri čemer smo za našo raziskavo izbrali korespondenčno analizo, in sicer njeno varianto z odstranjenim trendom (angl. detrended coorespondence analysis – DCA), ki sodi v ordinacijsko skupino metod.

Z uporabo te metode smo iz množice podatkov izluščili vzorec pojavljanja najdenih rastlin v ruši in ugotovili podobnost travišč po vrstni sestavi.

Izračunali smo tudi Ellenbergove indekse popisnih ploskev za talne lastnosti (F – vlažnost tal, R – reakcija tal, N – založenost s hranili, posebej dušikom). Ellenbergovi indeksi so formaliziran in najbolj uporabljen sistem vrednotenja okolja, ki določa indikatorske vrednosti za 2.726 srednjeevropskih višjih rastlin glede na vlago, založenost tal z dušikom, pH vrednost tal, vsebnost kloridov v tleh, svetlobni režim, temperaturo in kontinentalnost (Schaffers in Sykora, 2000). Za vsako popisno ploskev smo izračunali tehtano aritmetično sredino indeksov za vlažnost in reakcijo tal ter založenost s hranili glede na indikatorske vrednosti po Ellenbergu, pri čemer so uteži pokrovnosti rastlin izražene v odstotkih.

Pomen vrednosti posameznih indeksov:

F – vlagoljubnost

1– vrste izredno suhih rastišč 5 – vrste svežih tal

9 – vrste močvirij oziroma redno poplavljenih rastišč R – zahteve vrst po reakciji tal (pH vrednost)

1– vrste izrazito kislih tal

5 – vrste, ki uspevajo na tleh z nevtralno reakcijo 9 – vrste izrazito bazičnih tal

N – zahteve po dušiku

1– vrste z dušikom izredno revnih rastišč

5 – vrste z dušikom srednje preskrbljenih rastišč

9 – nitrofilne vrste, ki uspevajo na z dušikom bogatih rastiščih

Zbrane podatke s popisov smo najprej vnesli v program FloVeg SI, v katerem nastajajo zbirke podatkov o razširjenosti rastlinskih vrst (višje rastlin, mahovi, lišaji, glive), vegetacije, habitatov, hroščev, metuljev, dvoživk in plazilcev. Vnos podatkov je standardiziran in na ta način omogoča primerljivost z drugimi zbirkami. Za izračun in izdelavo slik smo uporabili program CANOCO 4.5 za Windows.

3.3 OPREDELITEV IZVEDENIH KAZALCEV