V empiričnem delu magistrskega dela sem uporabila kvalitativno, kavzalno eksperimentalno metodo raziskovanja. Glavni namen kvalitativnega raziskovanja je spoznati, kako posamezniki vidijo, doživljajo določene situacije, in kakšen pomen jim pripisujejo (Vogrinc, 2008). Kordeš in Smrdu (2015) pravita, da kvalitativno
41 raziskovanje opisuje in odraža vsakodnevno življenje oseb, skupin, družb ter preučuje, kako ljudje razumejo vsakodnevne dogodke in nanje reagirajo. Z namenom razumevanja povezave med udeleževanjem v dramskih aktivnostih in rehabilitacijo gibalno oviranih oseb sem opravila študijo primerov, da bi ugotovila, kako standup komedijo doživljajo osebe s posebnimi potrebami. Zanimalo me je tudi, kako standup izboljšuje kakovost njihovega življenja oziroma v katerih segmentih ga, na podlagi svojih izkušenj, prepoznajo kot psihosocialno pomoč. Sestavila, izvedla in analizirala sem specifično osredotočene intervjuje z gibalno oviranimi osebami. Drugi metodi raziskovalnega dela, ki sta bili uporabljeni predvsem pri interpretaciji rezultatov, sta sinteza in deskriptivna metoda.
3.1 Opis vzorca
Način vzorčenja, ki sem ga izbrala, je namenski. Pri raziskovanju sem namreč uporabila kvalitativno metodo, zato sem za vzorec izbrala posameznike z določenimi lastnostmi. Sodelujoči so morali imeti naslednje značilnosti:
starost nad 18 let,
gibalno ovirana oseba,
ukvarjanje s standup komedijo.
Za izvajanje intervjujev sem izbrala osebe, ki izpolnjujejo te kriterije. Vzorec obsega tri odrasle osebe, od tega enega moškega in dve ženski. Povprečna starost udeležencev raziskave je 25,6 let. Moški udeleženec je po hudi poškodbi pri štirinajstih letih postal gibalno ovirana oseba, nato pa se začel aktivno ukvarjati z improvizacijsko igro, povezovanjem dogodkov in javnim nastopanjem. Ženski udeleženki sta gibalno ovirani od rojstva; ena zaradi spinalne mišične atrofije, druga pa zaradi artrogripoze. Tudi slednji sta aktivni na področju dramskega udejstvovanja, improvizacijske igre in drugih umetnostnih zvrsteh.
Naj poudarim še, da so zaradi varstva osebnih podatkov v nadaljevanju empiričnega dela imena sodelujočih v raziskavi spremenjena.
Poleg treh gibalno oviranih udeležencev v raziskavi sem se poglobljeno pogovorila tudi z enim od najuspešnejših slovenskih standup komikov, Andrejem Težakom - Teškyjem, ki predstavlja očeta slovenske standup scene. Intervju s Težakom mi je služil kot strokovna podlaga na področju standup komedije ter pomoč za oblikovanje vprašanj pri intervjujih in nadaljnje raziskovanje, navsezadnje pa tudi pri interpretiranju rezultatov.
42
3.1 Način zbiranja podatkov
Za postopek zbiranja podatkov sem izbrala delno strukturiran oziroma polstrukturiran intervju, ki je tudi sicer najpogostejša metoda pridobivanja podatkov pri kvalitativnem raziskovanju. Kordeš in Smrdu (2015) pravita, da z delno strukturiranim intervjujem dobro raziščemo področje raziskovanja, saj odkrijemo, kje so težave, in kako ljudje gledajo nanje. Tak intervju je fleksibilnejši, z njim se bolj približamo afektivni in vrednostni ravni, odgovori so bolj spontani, konkretni in osebni.
Pred izvedbo intervjujev sem na podlagi prebrane literature oblikovala vprašanja, s katerimi bi čim bolje raziskala izbrano temo. Sestavila sem vprašanja odprtega tipa, saj sem na ta način intervjuvancem pustila prosto pot, da so izrazili svoje mnenje in opisovali lastne izkušnje. Tako sem od sodelujočih dobila odgovore, ki so rezultat njihovega samostojnega razmišljanja, brez mojega usmerjanja ali vplivanja. Tekom pogovora sem ostajala fleksibilna in svojim sogovornikom postavljala dodatna vprašanja in podvprašanja za dodatno bogatenje pridobljenih informacij.
Z izbranimi osebami, ki so želele sodelovati v naši raziskavi, sem se najprej dogovorila za osebno srečanje. Z vsakim posameznikom sem se sestala na mirnem mestu, kjer sem lahko izvedla intervjuje. Veliko pozornosti sem namenila tudi dejstvu, da so se udeleženci med izvajanjem intervjujev počutili sproščeno in ugodno, saj so tako lahko dajali iskrene in zanesljive odgovore na moja vprašanja. Prav tako sem se prepričala, da je bilo okolje dovolj tiho za snemanje pogovorov.
Individualne intervjuje sem izvajala v maju in juniju 2018 ter v januarju 2019. V mesecu maju sem se večkrat sestala z Andrejem Težakom - Teškyjem, da mi je podal strokovno predstavo standup komedije kot žanra. Prvi intervju z moškim udeležencem raziskave sem izvedla v popoldanskem času, dne 24. 6. 2018, trajal pa je nekaj minut več kot eno uro. Tri dni kasneje, 27. 6. 2018, sem se dobila s prvo žensko udeleženko – Niko, s katero sva se pogovarjali eno uro in 40 minut. Zadnji intervju z Majo je potekal v dopoldanskem času, 8. januarja 2019, in je trajal 55 minut.
Pogovore oziroma intervjuje sem s privolitvijo sodelujočih snemala s telefonom, kar mi je omogočilo in olajšalo nadaljnjo analizo.
3.2 Postopek obdelave podatkov
Po opravljenih intervjujih sem začela z obdelovanjem pridobljenih podatkov. Najprej sem poslušala posnete pogovore z udeleženci in jih transkribirala (dobesedni zapis).
Besedila transkripcij sem podrobno prebrala in preučila, ter podčrtala bistvene izjave sogovornikov, ki so odgovarjali na naša raziskovalna vprašanja. Ko sem imela besedila urejena, sem pričela s kodiranjem intervjujev. Kodiranje je postopek kategoriziranja enot kvalitativno pridobljenega gradiva. Pri kodiranju členimo in združujemo različne
43 podatke, uporabljamo pa ga, kadar je masa surovih podatkov prevelika, saj s kodami pospešimo analizo (Kordeš in Smrdu, 2015).
Besedilo sem razčlenila na razumno izbrane enote, ki so vsebovale podatke z enako tematiko. Tako sem dobila kode prvega reda. Te sem kasneje smiselno združila v širše kategorije, ki predstavljajo kode drugega reda, in so nekakšne nadpomenke kodam prvega reda. Zaradi lažje predstave ter bolj dosledne in strukturirane obdelave sem besedila intervjujev in kode zapisala in oblikovala v tabelo (glej prilogo Primer kodiranja intervjuja).