Raziskava je kvalitativna, saj so moje osnovno izkustveno gradivo besedni opisi, ki se nanašajo na raziskovani pojav. Podatke sem analizirala kvalitativno, torej brez preštevanja (Mesec, 2009: 85). Raziskava je tudi empirična, saj sem s spraševanjem zbrala novo gradivo (ibid.: 84).
3.2. Merski instrumenti in viri podatkov
Moj merski instrument je bil vprašalnik, ki je priložen v prilogi, v podpoglavju 9.1. Vprašalnik obsega 17 vprašanj. Vsa vprašanja so odprtega tipa, saj menim, da je ta oblika vprašanj najprimernejša glede na moj namen raziskave. Vprašalnik sem sestavila sama in ga v potrditev poslala mentorici. V vprašalnik sem vključila različne teme, ki me zanimajo in so posredno ali neposredno povezane z mojim raziskovalnim problemom. Vprašalnik sem oblikovala na podlagi prebranih virov in literature.
Vprašalnik sem najprej tudi testirala v intervjuju s sogovornico, ki je imela izkušnjo vključenosti v skupino. Med testnim intervjujem se je izkazalo, da so bila nekatera vprašanja nerazumljiva. Na podlagi tega sem vprašalnik tudi nekoliko spremenila.
3.3. Populacija in vzorec
Populacija so v mojem primeru vse osebe, ki imajo ali pa so imele izkušnjo vključenosti v
skupino v Sloveniji. Podatkov o obsegu tovrstne populacije nimam. Raziskave nisem izvedla
na celotni populaciji, temveč le na vzorcu. V stik z bodočimi sogovorniki sem prišla tako, da
sem na svojem Facebook profilu objavila zapis, v katerem sem se predstavila, seznanila
bralce s temo diplomskega dela, ki ga pišem, ter bralce povabila, da mi pišejo prek
zasebnega sporočila, v kolikor imajo izkušnjo vključenosti v skupino (skupine za
samopomoč, podporne skupine, terapevtske skupine, izobraževalne skupine) ali pa poznajo
koga s takšno izkušnjo,. Obvestila sem jih tudi, da bo glede na situacijo s koronavirusom
intervju potekal prek telefona/videoklica. Sporočilo je bilo javno vidno vsem uporabnikom
Facebooka. Enak zapis sem objavila v zaprto Facebook skupino Študentke_i FSD. Moj zapis
17
na Facebooku je v največji meri dosegel ljudi, ki jih poznam. V stik je z mano prek Facebooka stopilo osem ljudi, s katerimi sem izvedla intervjuje. Od prej sem poznala pet ljudi, treh ljudi pa ne. Prav tako sem poslala e-mail nevladni organizaciji, kjer sem v drugem letniku opravljala prakso. Posredovali so mi kontakt dveh oseb, s katerima sem nato opravila intervju. Teh dveh oseb od prej nisem poznala. Vse skupaj je moj vzorec obsegal deset sogovornikov.
Vsaka enota populacije pri izboru ni imela enake možnosti, da bi jo vključila v vzorec, zato je bil vzorec neslučajnostni. Bolj natančno: vzorec je bil priročen, saj sem intervjuje izvedla z ljudmi, ki so mi bili najbolj dostopni (Mesec, 2009: 153).
3.4 Zbiranje podatkov
Podatke sem zbrala z metodo spraševanja, in sicer z intervjuji. Intervjuji so bili delno standardizirani. To pomeni, da sem imela pripravljen vprašalnik, s pomočjo katerega sem vodila intervju, včasih pa sem po potrebi dodala podvprašanja. S pomočjo teh podvprašanj sem večinoma preverila, ali sem pravilno razumela odgovor ali pa sogovornike prosila za podrobnejšo razlago. Takšen način spraševanja mi je pomagal, da sem lahko sogovornike prosila za dodatna pojasnila ali pa preverila, ali sem jih pravilno razumela; hkrati so me tudi sogovorniki prosili za dodatna pojasnila (ker je bil to intervju). Tudi to, da se je intervju odvijal prek spleta, ima prednosti in slabosti. Prednost je zagotovo to, da tako meni kot sogovornikom ni bilo treba iti na pot in smo se tako lažje uskladili za termin. Ena izmed sogovornic je bila npr. v času intervjuja v tujini in se v živo ne bi mogli dobiti. Je pa slabost intervjujev prek spleta to, da sem težje spremljala neverbalno komunikacijo in zaradi občasnih šumov nisem razumela nekaj besed. Intervjuji so glede na situacijo s koronavirusom potekali prek telefona (telefonski klic), platforme Zoom (video klic) in Facebook klepetalnika (video klic). Z vsakim sogovornikom posebej sem se najprej dogovorila za termin intervjuja in jim po potrebi poslala povezavo, na kateri je potekal video klic. Povezavo sem sogovornikom poslala, v kolikor je intervju potekal prek platforme Zoom. Pred intervjujem sem sogovornikom poslala tudi vprašalnik. Prvi intervju sem izvedla 4. 2. 2021, zadnji intervju pa 22. 3. 2021. Intervju je potekal z začetnim kratkim pogovorom o počutju, nato pa sem sogovornike seznanila s temo svojega diplomskega dela.
Sogovornike sem vprašala, ali se strinjajo s snemanjem pogovora. Razložila sem jim tudi, da
18
bom po zapisu intervjuja posnetek izbrisala. Vsi udeleženci so se strinjali s snemanjem. Med izvedbo intervjuja sem bila sama v sobi. Prav tako so bili večinoma sami v prostoru sogovorniki; je pa pri dveh sogovornicah v prostor vstopila oseba. Intervjuji so trajali med 20 in 50 minut. Po koncu intervjuja sem sogovornike obvestila, da bom intervju zapisala in prekrila osebne podatke, nato pa jim poslala zapis intervjuja, in da lahko, v kolikor želijo, preverijo točno zapisa podatkov in mi sporočijo, če želijo, da prekrijem kakšen osebni podatek, ki ga še nisem. Ko sem jim poslala zapis, sem jih tudi povabila, da naj mi sporočijo, ali se strinjajo z objavo zapisa v diplomskem delu.
3.5 Obdelava podatkov in analiza
Intervjuje sem ob poslušanju posnetkov transkribirala. Intervjuje sem označila s črkami.
Prvega sem označila s črko A, drugega s črko B in tako naprej do črke J. Intervjuje sem zapisala dobesedno. Izpuščala nisem ničesar, razen mašil, kot je npr. am. Zapisi intervjujev so objavljeni v prilogi 9.2. Objavljeni so samo zapisi tistih intervjujev, za katere sem dobila dovoljenje za objavo s strani sogovornikov. Nekateri sogovorniki so se odločili, da ne želijo objave zapisa pogovora (zaradi varstva osebnih podatkov).
Zapise sem nato razčlenila na smiselne enote. To sem naredila tako, da sem smiselno enoto podčrtala. Tako sem dobila izjave, ki sem jih označila s črko (A–J) in številko. Črka označuje intervju in številka označuje, za katero izjava po vrsti v intervjuju gre. A1 torej pomeni, da je to prva izjava v intervjuju A.
Izjave sem nato prepisala v tabelo in jim v tabeli določila pojem. Pojem sem določila tako, da sem izjavi pripisala neko sopomenko, nadpomenko ali pa besedno zvezo, na katero sem pomislila ob tej izjavi. V naslednjem koraku sem podobne pojme združila v iste kategorije.
Pojme in izjave, ki jih nisem razvrstila v kategorije, sem prečrtala. Kategorije sem na koncu združila v teme.
Sledilo je osno kodiranje, kjer sem pojme razvrstila v kategorije, nadkategorije in teme.
19