varstva v Sloveniji. Zbornica – Zveza s svojimi predlogi ves čas aktivno sodeluje in se zavzema za kakovostno, varno, učinkovito, humano, vsem dostopno javno zdravstvo, za vzdržen sistem zdravstvenega varstva, ki bo temeljil na solidarnosti, vzajemnosti in pravičnosti ter bo usmerjen v ohranjanje zdravja, preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ustrezno zdravljenje, zdravstveno ter babiško nego in rehabilitacijo. Zato smo se o spremembah, ki se obetajo, pogovarjali z ministrico.
INTERVJU
Katere prednostne naloge ste si zadali za leto 2017?
Na zakonodajnem področju smo tudi v tem letu zelo aktivni. Po 25 letih smo oblikovali predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Vztrajamo na osnovnem konceptu zakona, ki krepi solidarnost in univerzalno dostopnost do zdravstvene oskrbe. V pripravi sta še Zakon o kakovosti in varnosti ter izjemno pomemben Zakon o dolgotrajni oskrbi, tik pred vladno obravnavo je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah.
Tudi pri investicijah gre, kot smo načrtovali.
Nadaljujemo z nujno potrebno gradnjo DTS oz.
ljubljanske urgence, izpeljali bomo nadomestno gradnjo oddelka za invalidno mladino Stara Gora in vzpostavili oba dispečerska centra, v Ljubljani in Mariboru, začenjamo še z obnovo bolnišničnih lekarn. Prav tako bomo izvedli skupno javno naročilo za drago medicinsko opremo, pri čemer naj omenim le nakup magnetne resonance za SB Celje in koronarograf za UKC Maribor.
Izpostavila bom še temo, ki jo moramo ustrezno nasloviti, to je vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Žal se moram strinjati s tistimi, ki opozarjajo, da je zdravstveni menedžment šibak in potrebuje prenovo.
Zavedam se težav financiranja, ki izvirajo iz preteklih kriznih let in podplačanosti zdravstvenih storitev, nikakor pa ne morem sprejeti pasivnega vodenja in prelaganja odgovornosti kar počez na državo. Vodstva bodo morala prevzeti svoj del odgovornosti za stanje, v kakršnem so se znašli nekateri zavodi.
Pot sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pred kratkim sprejela vlada in gre zdaj v parlament, je bila dolga. Kaj je zahtevalo toliko časa?
Usklajevanje se je vedno znova od oktobra 2015 zatikalo ob vprašanju razmejitve javnega in zasebnega. Ves čas vztrajam pri ohranitvi javnega in dostopnega zdravstva, k čemur se je zavezala tudi ta koalicija. In čeprav, na primer, člani vodstva koordinacije zdravniških organizacij v javnih nastopih prav tako načeloma zagovarjajo javno zdravstvo, je dejstvo, da se v resnici zavzemajo za nekaj povsem drugega, zato se nikakor nismo mogli uskladiti.
Zakaj je vprašanje koncesij pomembno tudi za paciente?
Strinjam se, da je pacientom verjetno vseeno, kdo jim za javni denar nudi zdravstveno storitev: ali koncesionar ali na primer družinski zdravnik v zdravstvenem domu. Vendar pa je ta razmerja potrebno ustrezno urediti. Najprej zato, ker ne moremo dovoliti, da koncesionarji trgujejo s koncesijami, ki jih dobijo od države zastonj, potem pa tudi zato, ker so koncesije del javnega sistema in jih bomo podeljevali tam, kjer bodo potrebe ljudi, ne pa po željah posameznih zdravstvenih izvajalcev. Z zakonom pa tudi izenačujemo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zasebniki in javni zavodi.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc spodbuja zdrav življenjski slog (Foto: Tamino Petelinšek/STA).
INTERVJU
INTERVJU
Kaj še prinaša Zakon o zdravstveni dejavnosti?
Hvala za to vprašanje, saj ne gre samo za ureditev koncesij, ki jih bomo podeljevali z javnimi razpisi za določen čas in le tam, kjer bo to potrebno. Zakon ureja podeljevanje in odvzem dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kar doslej ni bilo celovito urejeno, in natančno določa pogoje, pod katerimi lahko zdravniki v javnem zdravstvenem sistemu delajo pri drugem delodajalcu, tako znotraj javnega sistema kot pri zasebnikih.
Kaj se bo spremenilo za zdravstveno in babiško nego?
Posebej me veseli, da smo se po 12 letih uspeli dogovoriti o ureditvi statusa srednjih medicinskih sester, ki opravljajo naloge diplomiranih medicinskih sester, tako da jim priznavamo z delom pridobljene izkušnje.
Obenem uveljavljamo tudi poklicne kompetence in aktivnosti ter nalagamo delodajalcem, da pripravijo temu ustrezno sistemizacijo.
Delodajalec je prav tako dolžan napotiti na izobraževanje in ga tudi plačati tistim srednjim medicinskim sestram, ki bodo ostale na mestih diplomiranih medicinskih sester.
Brali smo o težkih koalicijskih usklajevanjih. Ali koalicija nima enotnega stališča o področju, za katero trdi, da je prioritetno, to je zdravstvo?
Dobro vprašanje! Če pogledate nekaj mandatov ministrov za zdravje pred menoj, boste videli, da jih vrsta ni dokončala svojega mandata in ni uspela doseči prav nobene zakonske spremembe.
Veliko smo slišali o tako imenovanih lobijih in pritiskih. Iz izkušenj lahko povem, da ti niso tuji niti politiki. Ker vem, da delam za dobro ljudi, se trdo pogajam z vsemi, ki se jih zakon dotika, pa naj gre za politiko, stanovske organizacije, interesna združenja ali civilno družbo.
Pred vami je naslednji zahteven projekt. Nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kaj nam prinaša?
Morda se sliši suhoparno, pa vendar moram najprej omeniti, da prinaša dolgoročnejše stabilnejši sistem financiranja zdravstvenega
sistema in več denarja. Nič manj pomembno pa ni, da smo v zakon umestili načelo večje pravičnosti pri zbiranju sredstev za zdravstveno varstvo, pri tem mislim na preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki smo ga doslej v enakem znesku plačevali vsi, ne glede na premoženjski status. Zdaj bodo socialno šibkejši plačevali manj kot sedaj, in takšnih je kar 80 odstotkov! Čeprav v pogovorih opažam, da imajo predstavniki delodajalcev težave s tem, da bodo tisti z višjimi dohodki v prihodnje plačevali več, sem prepričana, da bo vsak posameznik, ki je bolje plačan, razumel, da je vsaj pri zdravstvu potrebno biti solidaren.
Preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja v zdravstveno nadomestilo bo obenem prineslo dodatni denar, nekaj več kot 50 milijonov evrov, ki so jih zavarovalnice doslej porabile za svoje obratovanje. To pa je že kar spodoben letni proračun ene manjše splošne bolnišnice.
Kaj bi sporočili medicinskim sestram, babicam in zdravstvenim tehnikom ob njihovem prazniku, mednarodnem dnevu babic in mednarodnem dnevu medicinskih sester?
Ob vašem dnevu vam želim izreči zahvalo, zahvalo vsem medicinskim sestram, babicam, zdravstvenim tehnikom in bolničarjem za ves trud, strokovnost, srčnost in dobro voljo, ki jo vsakodnevno vlagate v to, da pomoči potrebnim ponudite pot k ozdravitvi ali lajšanju trpljenja, k uspešno izpeljanem porodu in zdravemu novorojencu, k temu, da počasi postaja tudi timsko delo osnovni partnerski odnos med sodelavci.
Zahvaljujem se vam tudi za vaše strpno in dobro sodelovanje pri pripravi zakonskih predlogov in udejanjanju zdravstvene politike, katere glavni cilj je, da vsem prebivalcem zagotavljamo dostopno, kakovostno, solidarno in pravično zdravstveno varstvo, ko ga potrebujejo.
AKTUALNO
Prof. Didier Pittet v družbi Mojce Tomažič in Darije Mušič (Foto: Miran Juršič)